demenca
Ana Lukner Roljič odkrito o mamini bolezni
“Ko me kdo vpraša, če imam kakšno željo, pomislim, da bi si želela le še pet minut pogovora z njo.” Ana Lukner Roljič govori o svoji mami, ki je pred devetimi leti zbolela za demenco. Bolezen je hitro napredovala in kmalu se ni več zavedala sveta okrog sebe. Ana je bila navajena, da se veliko pogovarjata. Vedno je cenila njen nasvet. A nenadoma mame zanj ni več mogla prositi. Spremljati, kako starš postaja vse bolj odsoten in si ne more več zapomniti niti tvojega imena, pa je zelo boleče.
Ste pretežki in imate preveč maščobe okrog pasu?
Če ste prekomerno težki in imate obseg pasu večji od obsega bokov, je mogoče, da imate večje tveganje, da v starosti zbolite za demenco, je pokazala študija britanske univerze Loughborough. Raziskovalci so pregledali več kot 9600 ljudi, ki so bili stari od 40 do 69 let. Približno 1300 jih je ustrezalo zgornjemu opisu.
Nov napredek pri odkrivanju in zdravljenju Alzheimerjeve bolezni
Pri zdravih odraslih so stene krvnih žil tako močne, da tujki ne morejo doseči možganov. A ko se staramo, se stena krvnih žil slabi in žile postanejo bolj prepustne, kar omogoča beta amiloidnim in tau beljakovinam, da oblikujejo plake, ki uničujejo možganske nevrone in povzročajo kognitivni upad.
Bi prepoznali prve znake Alzheimerjeve bolezni?
Za Alzheimerjevo bolezen je značilo progresivno upadanje kognitivnih funkcij, zaradi česar počasi pride do slabšega spomina, sposobnosti za razmišljanje in opravljanja preprostih nalog. Gre za vrsto demence, ki je najpogostejša. Pomembno je, da jo prepoznamo čim bolj zgodaj, saj zdravila za demence še ne poznamo, imamo pa zdravila, s katerimi lahko upočasnimo razvoj bolezni.
Zato bi morali zjutraj spiti skodelico kave
Si privoščite zjutraj skodelico kave? Marsikdo to naredi celo z nekoliko slabe vesti, kajti tudi kava spada med živila, pri katerih marsikdo ni več prepričan, ali so zdrava ali ne. Toda skodelico jutranje kave si le privoščite. Sedaj so kanadski raziskovalci ugotovili, da pomaga v boju proti demenci in Parkinsonovi bolezni.
Tudi vi živite tako, da škodite možganom?
Danes ima veliko odraslih in čedalje več otrok preveč sedeč življenjski slog. Toda ne zavedamo se, da ima to vpliv na naše možgane, ki si ga ne želimo. Predolgo sedenje namreč zmanjša pritok krvi v ta pomembni del telesa. To pa ima posledice.
7 dokazanih načinov, kako preprečiti Alzheimerjevo bolezen
Okoli 44 milijonov ljudi danes po svetu živi z eno obliko demence, med katerimi je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. S podaljševanjem starostne dobe se bo ta številka do leta 2030 podvojila. A z nekaterimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj različnih oblik demence. Tu je nekaj izmed njih.
Tretjino demenc bi lahko preprečili. Preverite, kako
Demence so bolezni starostnikov, najpogostejša izmed njih je Alzheimerjeva bolezen. Ta predstavlja eno največjih tveganj za starejše ljudi. Danes po svetu z demenco živi okoli 47 milijonov ljudi. Ker se življenjska doba daljša, se lahko ta številka do leta 2050 celo potroji. Prav zato je pomembno, da vemo, kako lahko preprečimo demenco.
Maščoba na trebuhu? To je lahko posledica
Prevelik trebuh poveča tveganje, da vas v starosti preseneti demenca. To je kronična bolezen možganov, ki sčasoma vpliva na vse možganske funkcije. Človek ne more več skrbeti zase. Ker zdravila za demenco ni, je zelo pomembna preventiva.
To povzročita že dve žlički in pol
Si jutranjo kavo ali čaj privoščite s sladkorjem? Že če si vmešate le dve in pol žlički sladkorja, povečate svoje tveganje za Alzheimerjevo bolezen, so ugotovili ameriški raziskovalci. Alzheimerjeva bolezen je sicer najpogostejši vzrok demence, stanja, ki na koncu povzroči, da ne morete več skrbeti zase.
Poglejte. To kajenje naredi možganom
Nizozemski znanstveniki so opazili povezavo med kajenjem in pojavom kalcifikacij v delu možganov, ki se imenuje hipokampus in je zadolžen za pomnjenje. To bi lahko pojasnilo, zakaj imajo kadilci večje tveganje, da zbolijo za demenco. Pri tistih, ki kadijo veliko, kar je več kot 40 cigaret na dan, naj bi bilo tveganje kar dvakrat večje.
Samo 20 minut joge ali hoje bo dovolj ...
Samo 20 minut joge ali hoje na dan bo pomagalo, da boste ohranili bister um še dolgo v starostno obdobje, je pokazala zadnja raziskava Univerze Miami. Predhodnje študije pa so pokazale, da ni samo aerobna vadba odlična za ohranjanje dobrega spomina in umskih sposobnosti. Tudi ples je odličen za to.
Tak vpliv imata že dva kozarca
Že dva kozarca vina vsak dan ali skoraj vsak dan pri ženskah ter trije pri moških zmanjšajo kakovost našega spanca za kar 39,2 odstotka, je pokazala finska študija. Gre pa seveda za količino alkohola, ki velja za prekomerno ter ima še mnoge druge negativne učinke.
Poglejte razliko med zdravimi in bolnimi možgani
Strokovnjaki z Univerze Lancaster so za The Independent pokazali razliko med možgani zdravega človeka in možgani človeka z Alzheimerjevo boleznijo. Gre za bolezen sodobnega časa, s katero se spopada vse več ljudi. Prav zato je pomembno, da jo čim bolje razumemo.
To bo pomagalo, da ne boste postali pozabljivi
Ko se staramo, pozabljivost pogosto pripišemo našim letom. A strokovnjaki pravijo, da ni nujno, da je temu tako. Zadnja raziskava je pokazala, da so bolj fit posamezniki tudi v starejših letih manj pozabljivi.
Poglejte, kako preveč alkohola vpliva na vaše možgane
Ljudje, ki popijejo preveč alkohola, imajo večje tveganje, da razvijejo demenco, je pokazala francoska študija. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki povzroči težave na vseh poljih – pojavijo se motnje spomina, prepoznavanja, orientacije, izražanja, presoje …
Odlična novica o oreščkih
Vse več študij dokazuje, kako zdravo je redno uživanje oreščkov. Ti zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, za sladkorno bolezen, za raka (celo zavirajo rast tumorjev). Poleg tega pomagajo proti previsokemu holesterolu in krvnemu sladkorju. Preprečujejo pojav bolezni dihal. Res jih je koristno vključiti v prehrano.
5 načinov, da se naravno obvarujete pred Alzheimerjevo boleznijo
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, ki se začne s težavami s pomnjenjem, konča pa tako, da bolnik ne more več skrbeti zase. A dejstvo je, da lahko s primernim življenjskim slogom povsem naravno poskrbimo, da bi imeli čim manjše tveganje, da se nam kaj takega zgodi v življenju. Alzheimerjeva bolezen je tako huda tudi, ker je neozdravljiva. Zato je preventiva toliko ključnejša.
S plesom do boljšega spomina in osredotočenosti
Ples viša inteligenco, so sedaj dokazali strokovnjaki. Če se vpišete na tečaj plesa, si lahko izboljšate spomin, osredotočenost in razumevanje do 18 odstotkov, je pokazala zadnja raziskava Univerze Coventry.
To vas zaščiti pred srčno in možgansko kapjo ter rakom!
Če greste vsak dan na hiter sprehod vsaj za 20 minut, se boste zaščitili pred srčno in možgansko kapjo ter rakom, so ugotovili Danci. In to velja tudi za ljudi, ki so prekomerno težki. Preberite si, zakaj.
Žena Robina Williamsa razkrila pravi vzrok igralčeve smrti: ''Živeli smo pravo nočno moro"
Pred tremi leti je igralec Robin Williams storil samomor. Življenje si je vzel na svojem domu, sedaj pa je njegova žena Susan v medijih razkrila srce parajočo resnico o tem, zakaj si je v resnici sodil.
Z enim ukrepom se zaščitite pred kapjo, demenco, boleznimi srca in ožilja
Svojo prehrano spremenite tako, da boste imeli v črevesju pravo ravnovesje mikrobiote, pravijo Nizozemci, ki trdijo, da se lahko tako zaščitimo pred vrsto boleznimi, ki so povezane s staranjem - kapjo, demenco, kardiovaskularnimi boleznimi.
Prvi pacient z Alzheimerjevo boleznijo, ki so mu pomagali z revolucionarnim zdravljenjem
Kar 10 000 ljudi se v Sloveniji spopada z Alzheimerjevo demenco. Ne samo, da se bolnik ne spomni več, kje so ključi, sčasoma pozabi tudi, kako jih uporabljati. Pozabi tudi, kdo so njegovi bližnji, kako do najbližje trgovine. Bolezen je huda tako za bolnika kot za sorodnike, sedaj pa se razvija novo revolucionarno zdravljenje, ki ga je prvi preizkusil Američan Rick Karr.
Želite močno in vitko telo, dober spomin in boljšo samozavest? S tem vam lahko uspe
Mnogi ljudje bi radi plesali, a se preprosto ne spravijo na tečaj plesa. Za vse tiste, ki ste v dvomih, ali je to dobra odločitev ali ne, je tukaj nekaj razlogov, zakaj bi morali plesati. Še posebej, če radi plešete in če vas vedno vleče na plesišče.
Na poroki je delovalo še vse sanjsko, nato pa se je začel pekel
Morda je usoda človeka, da mora živeti z zavedanjem, da lahko že jutri njegovo življenje povsem spremeni bolezen. Ko se je Angležinja Becky Barletta poročila in bila nevesta kot iz pravljice, pa si vseeno nihče ni mislil, da se kaj takega lahko dogodi tako kmalu.
To bo upočasnilo staranje možganov
Ko se postaramo, se spopademo z upadom fizičnih in mentalnih sposobnosti. Ker se življenjska doba podaljšuje, se vse več ljudi spopada z demencami, kot je Alzheimerjeva bolezen. Dokazano je, da telesna aktivnost zmanjša tveganje za te bolezni, a še posebej je pri tem učinkovita ena oblika vadbe.
Izjemno preprosta navada, ki izboljša delovanje možganov
Ta izjemno preprosta navada je redno sprehajanje z zmernim tempom. Kanadska študija je pokazala, da zelo dobro vpliva na možgane. In sicer celo zmanjša simptome vaskularne demence. So pa bili udeleženci študije na začetku bolezni.
S to prehrano bi se lahko izognili težki Alzheimerjevi bolezni
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Bolnik ima najprej čedalje več težav s spominom. Na koncu postane nebogljen in odvisen od drugih. To je bolezen, ki je še ne znamo zdraviti. Zato je toliko pomembneje, da so raziskovalci ugotovili, da jo lahko preprečimo s primerno prehrano.
To bo nova epidemija 21. stoletja
Demenca bo nova epidemija 21. stoletja, napovedujejo strokovnjaki. Danes se z njo spopada 32.000 Slovencev, zaradi staranja prebivalstva se bo to število v naslednjih 25 letih več kot dvakrat podvojilo. Najpogostejša demenca je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavja kar 70 odstotkov vseh demenc. Preverite, kakšni so simptomi demence in kako jo pravočasno prepoznati.
Bi prepoznali prve znake demence?
Če ste stari več kot 60 let ali imate demenco v družini, je dobro, da poznate prve simptome demence. Najpogostejša demenca je Alzheimerjeva bolezen, znaki pa se razvijajo počasi – tudi 10, 20 ali 30 let. Bolezen je dobro odkriti čim prej, da lahko pričnejo zdravniki zdraviti simptome demence. Prav tako tudi, da svojci in bolnik vedo, kaj se z njim dogaja.
