depresije

Miti o duševnem zdravju, ki so nevarni
Pogosto na internetu in v vsakdanjem pogovoru naletimo na številne mite v zvezi z duševnim zdravjem. Četudi so določeni miti izrečeni 'mimogrede', so številni lahko zelo nevarni. Poglejmo si pet najpogostejših.

Si živčen, če nimaš telefona v roki?
Mobilni telefoni so bili prvotno namenjeni prenašanju sporočil in komunikaciji s tistimi, s katerimi si ljudje niso bili blizu. Danes so, kakor vsi prav dobro vemo, v bistvu manjši računalniki, ki lahko nadomestijo vse multimedijske naprave.

V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.

Je bolje telovaditi zjutraj ali zvečer?
Raje telovadite zjutraj ali zvečer? Morda popoldne? Kaj je bolj zdravo oz. optimalno za naše telo? Mnenja strokovnjakov o tem so deljena, neizpodbitno dejstvo pa je, da je vsaka telesna vadba dobra!

Kaj je disociativna amnezija?
Predstavljajte si, da se pogledate v ogledalo in ne prepoznate osebe, ki strmi nazaj v vas. Ali pa da se ne bi mogli spomniti osnovnih informacij o svojem življenju in življenjskem slogu, na primer tega, kje živite, ali partnerjevega imena. Podobno se dogaja pri disociativni amneziji, pri kateri govorimo o kompleksni izgubi spomina.

Življenjsko obdobje, ki je eno najbolj težavnih
Se sprašujete, kdo ste v resnici? Morda tudi, kakšen je vaš smisel življenja in katere vrednote vas opredeljujejo? Če je tako, morda preživljate fazo, ki jo imenujemo kriza identitete.

Kakšen učinek ima že ena polurna vadba?
Kako hitro se pokaže učinek telovadbe? Najnovejša študija, ki so jo izvedli na ameriški univerzi v Marylandu, je pokazala, da se pri zdravih starejših odraslih povečana aktivnost v delu možganov, ki je povezan s spominom, pokaže že po eni polurni vadbi.

Odvisnost od spolnosti lahko vodi do hudih težav
Nekateri so še vedno zmotno mnenja, da je odvisnost od spolnosti samo visok libido, ki vodi v večjo željo po spolnosti, s čimer se poistovetijo predvsem moški. A pri spolni odvisnosti gre za vztrajne in stopnjujoče se vzorce spolnega vedenja, pri katerih posameznik vztraja kljub negativnim posledicam, ki se kažejo kot zdravstveno tveganje, finančne težave, razhodi in ločitve ali celo nezakonite aktivnosti.

Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.

Žalovanje je fluiden proces, ki ga vsak doživlja drugače
Žalovanje je nekaj univerzalnega. Na določeni točki življenja se vsak sreča z žalostjo, bodisi je ta povezana z izgubo ljubljene osebe, ljubljenčka, s koncem partnerskega razmerja, izgubo službe, sprejemanjem diagnoze ali katerokoli drugo spremembo, ki poseže v nas in nam spremeni življenje.

Lahko prehrana vpliva na spopadanje s stresom?
Danes je stres na žalost neizogiben. Toda ali nam lahko spreminjanje življenjskih navad in določene prilagoditve prehrane omogočijo lažje spopadanje s pritiskom? Odgovor naj bi bil pritrdilen.

Mora biti januar res 'depresiven' mesec?
Ko blišč praznikov in pričakovanje prehoda v novo leto izgine, pademo v sivi in turobni januar, ki velja za enega čustveno bolj napornih mesecev.

Ste že slišali za 'naučeno nemoč'?
Pri naučeni nemoči gre za prepričanje, da ni nič v naših rokah, da svet obvladuje nas in ne mi njega in da ne moremo ničesar spremeniti, da bi nam bilo bolje. V tem primeru ponotranjimo vlogo žrtve in pasivnega opazovalca in se vedno znova sklicujemo na to, da »smo rojeni pod nesrečno zvezdo in da tako pač hoče usoda«. Naučena nemoč vpliva na duševno zdravje, odnose in številna druga področja življenja.

Vse, kar morate vedeti o bipolarni motnji
Bipolarna motnja je duševna bolezen, ki jo zaznamujejo skrajni premiki v razpoloženju. Simptomi lahko vključujejo zelo čustveno povišano razpoloženje, imenovano manija. Vključujejo lahko tudi epizode depresije. Bipolarna motnja je znana tudi kot bipolarna bolezen ali manična depresija.

Kaj vaša krvna skupina pove o vašem zdravju?
Kri in krvne skupine lahko veliko povedo tako o nas kot o našem zdravju. Študije namreč kažejo, da ste zaradi svoje krvne skupine lahko nagnjeni k določenim boleznim.

Kateri so prvi simptomi menopavze?
Že v obdobju pubertete in kasneje v obdobju menopavze doživljajo ženske hormonske spremembe, ki se kažejo v nihanju razpoloženja, težavah s kožo, spremembah teže in hrepenenju po določeni hrani, vplivajo pa lahko tudi na spolno življenje. Nekatere ženske to obdobje mirno prekrmarijo, medtem ko lahko za druge vsak nov hormonski val pomeni pravi brodolom.

Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.

Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.

Kakšno je življenje z visoko funkcionalno depresijo?
Posameznik, ki se bori z visoko funkcionalno depresijo, doživlja veliko simptomov velike depresije, vendar so ti nekoliko manj izraziti. To osebi omogoča, da v veliki meri normalno opravlja vsakodnevne obveznosti, hodi v službo, študira, skrbi za družino in ima normalne socialne stike. Navzven lahko deluje brez posebnosti, se pa bori v svoji notranjosti.

5 pozitivnih učinkov kave na naše telo
Veliko ljudi svojega dneva ne more začeti brez tople skodelice omamne kave. In, če morda upravičeno zmajujemo z glavo, ko naš prijatelj pije že svojo peto dnevno skodelico kave, saj z njo ne gre pretiravati, pa ne smemo zanemariti številnih pozitivnih učinkov tega toplega napitka na naše telo – seveda v normalnih količinah.

Je popoldanski spanec koristen?
Ste med tistimi, ki bi si tudi čez dan radi privoščili malo krepčilnega spanca, a imate zaradi tega slabo vest? Preberite si, kdaj je popoldanski počitek pravzaprav še kako zdrav.

Simptomi, ki jih nikakor ne smete zanemariti
Nekateri na videz psihični simptomi so pogosto posledica fizičnih težav, lahko pa je ravno obratno. Glavobol, pomanjkanje energije, nespečnost ali izguba želje po seksu so lahko simptomi veliko resnejših psihičnih težav, kot se zdi na prvi pogled.

Tehnika hoje, za katero vam bo vaše telo zelo hvaležno
Ste že slišali za meditacijo med hojo? To je tehnika, ki ima celo vrsto prednosti in vam lahko pomaga, da se počutite prizemljene, uravnotežene in sproščene. Pomaga vam tudi razviti drugačno zavedanje okolice, telesa in misli.

Preverite, ali so vaše nadledvične žleze izčrpane
Morda se sprašujete, kaj so nadledvične žleze? Gre za žleze, ki so izjemno pomembne za vaše zdravje in dobro počutje. Pomembno vlogo igrajo pri proizvodnji hormonov, ki jih vaše telo potrebuje. Še posebej v času, ko ste pod stresom, saj ustvarjajo odziv 'bojevanja'.

"Neplodnost je ultramaraton, na katerem nikoli ne veš, kakšen bo izid"
Neplodnost ima na partnerski odnos močan stresen vpliv: vsak jo doživlja drugače, a za nikogar tovrstno doživljanje in soočanje z dejstvi ni enostavno. Dr. Alja Stvarnik, specialistka zakonske in družinske terapije, pravi, da je neplodnost "ultramaraton, tek na dolge proge, kjer res ne veš, kakšen bo izid. Ali boš prišel do želenega cilja ali ne?" Pravi, da par, ki se z neplodnostjo sooča, doživlja izjemno težko obdobje: "To je bio-psiho-socio-spiritualna kriza, ki se zaseli v vse pore življenja, ki te preplavi. S katero greš spat in s katero vstaneš v nov dan."

Kaj je dobro vedeti o demenci?
Kakšni so najzgodnejši znaki? Kakšni so najnovejši obeti glede zdravljenja? Kaj lahko vsi naredimo za preventivo? O tem smo se pogovarjali z vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med.

Vas boli hrbet? To je najpogostejša napaka, ki jo delamo
Kar štirje od petih ljudi se enkrat v življenju spopadejo z bolečino v spodnjem delu hrbta in bolečine v hrbtu so tudi glavni vzrok težav z gibljivostjo. A najpogostejša napaka, ki jo delamo ob bolečinah v hrbtu, je, da predolgo počivamo.

Nevrolog svetuje, kako upočasnimo staranje
Če eno aktivnost zelo vztrajno delamo, se bodo povezave v možganih, ki so potrebne, da lahko to aktivnost opravljamo, obdržale, pravi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Prav tako bodo tudi v starosti nastale nove povezave, če bomo nekaj vztrajno vadili. Medicina je v zadnjih desetletjih odkrila, da sploh ni treba, da je starost nekaj žalostnega in neželenega.

6 mitov o stresu
Stres je v zadnjih letih zelo pogosta tema pogovorov in zdi se, kot da predstavlja nevidnega sovražnika, ki se ga vsi zavedamo, a pogosto ne znamo z njim upravljati. A stresa ne gre posploševati, saj gre za zelo subjektivno doživljanje. Da se boste znali učinkovito spopadati z njim, izpostavljamo pogosta negativna prepričanja o stresu in načine, kako življenje uravnovesiti.

5 navad, ki uničujejo vaše možganske celice
Vaši možgani so eden najpomembnejših organov v vašem telesu. Kot že dobro vemo, življenjske navade vplivajo na naše splošno zdravje. Na primer, če posameznik ne telovadi dovolj in preveč je, pridobiva odvečne kilograme. Če imamo preveč stresa v službi, se lahko pojavijo glavoboli. Obstaja pa tudi veliko škodljivih navad za naše možgane. Čerpav učinke le-teh redko začutimo takoj, se sčasoma pričnejo kazati.