duševno zdravje otrok
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Zakaj nas privlači tisto, česar 'ne moremo' imeti?
Ste se kdaj vprašali, zakaj nas pogosto privlačijo stvari, ki nas 'ne bi smele' ali pa tiste, ki jih ne moremo imeti? Psihologija ima seveda tudi na to vprašanje odgovor.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kako sprejeti notranjega otroka v sebi?
Vsak ima notranjega otroka. Nekateri se ga zavedajo in ga sprejemajo, drugi so popolnoma nevedni o njegovem obstoju, spet tretji pa iščejo načine, kako ga prepoznati. Zakaj je pomembno, da sprejmemo, objamemo in prepoznamo svojega notranjega otroka? Ker nosi vse tiste vsebine, dobre in slabe, ki nas v odraslosti bodisi ovirajo ali pa nas vodijo do zdravih odnosov.
Nastajajoča odraslost: povezava med puberteto in odraslostjo
Ste že veliki, a hkrati majhni ... Na trenutke se počutite tako odraslo, v drugih situacijah pa ugotovite, da nimate pojma. Če vas vprašamo, ali se imate za odrasle posameznike, boste zagotovo odgovorili z da, seveda, v resnici, lahko si priznate čisto po tiho, pa ne veste, kako se glede tega počutite. Starost od 18 do 25 let je lahko zelo zahtevna in polna izzivov.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Zakaj nas privlačijo čustveno nedostopni partnerji?
Čustveno nedostopni partnerji so tisti, ki se v razmerju ne morejo ali nočejo zavezati. Navadno si želijo ohranjati zgolj priložnostne in nedefinirane odnose, da bi se izognil soočenju s čustvenimi obveznostmi, brez česar pa v resnem in zavezujočem razmerju ne gre. Če v svoje življenje vedno znova privabljamo moške, ki ne zmorejo ali ne znajo oblikovati zrele partnerske zveze, je pomembno razmisliti o vsebinah, ki jih nosimo v sebi.
Kaj je v resnici ljubezen?
Predstav o ljubezni in odnosih je toliko, kolikor je ljudi. Temeljijo lahko na družinskem okolju, v katerem smo odraščali, romanih in filmih, ki ponujajo različna sporočila o ljubezni, ter ostalih nezavednih dejavnikih. A ko je govor o pravi, resnični, usodni ljubezni, ne moremo mimo ideje o sreči do konca svojih dni, kar pogosto kvarno vpliva na oblikovanje zrelih in trajnih partnerskih odnosov. Prav je, da verjamemo v ljubezen, ki je najmočnejša sila življenja, a ne smemo pozabiti, da v partnerskem odnosu ne smemo iskati popolnosti …
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
'Siva ločitev': razhodi v jeseni življenja
Z izrazom 'siva ločitev' opisujemo razhode oziroma ločitve zrelih parov v dolgotrajnih zakonih, najpogosteje po 50. letu starosti. Čeprav je vsaka ločitev težka ne glede na trajanje odnosa in starost para, pa so lahko posledice v tem obdobju še toliko večje, tako čustveno kot tudi finančno in socialno. Preverite, kateri so najpogostejši razlogi za razhode v jeseni življenja.
Ekspresivna umetnostna terapija: drama, ples, glasba in pisanje
Ekspresivna umetnostna terapija je integrativni pristop, ki uporablja različne metode – pisanje, glasbo, vizualno umetnost, dramo in ples, s pomočjo katerih lahko posameznik osebnostno raste, razvija spretnosti, zmanjšuje simptome čustvenih motenj, izboljša komunikacijo in osmišlja osebne življenjske izkušnje.
Znate prepoznati opozorilne znake v odnosih?
Ljudje veliko govorimo o opozorilnih znakih v odnosih, toda kaj točno pomenijo? So vsi opozorilni znaki za vse enaki? Ali so vedno razlog za odhod in ali je sploh smiselno govoriti o njih? Jih najdemo le pri določenih ljudeh ali jih oddajamo vsi?
Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
Tako smeh vpliva na naše telo
Zakaj se smejimo, ko nas nekdo požgečka, in zakaj niso vsi ljudje žgečkljivi? Verjeli ali ne, za tem stojijo znanstvene študije.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.
Kakšen naj bo odnos med odraslimi otroci in starši?
Veliko vsebin o starših in otrocih se nanaša na najzgodnejše obdobje življenja, precej manj pa je govora o odnosih v odraslosti. Tako starši kot že odrasli otroci so odgovorni za oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje odnosov, kar vključuje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov, iskanje kompromisov ter prijetnih načinov za povezovanje in bogatenje odnosov.
