duševno zdravje otrok
Kakšen je občutek tesnobe?
Anksioznost na posameznika vpliva tako psihično kot fizično, posledično pa zajema najrazličnejše simptome, ki pa so med ljudmi dokaj podobni.
Se počutite preobremenjene? Kaj lahko dejansko pomaga?
V današnjem času se lahko, z vsemi obveznostmi, ki jih imamo, zelo hitro počutimo preobremenjeno. Občutek nemoči se lahko prikrade, ko najmanj pričakujemo. Če se vam zdi, da so stvari postale veliko bolj stresne kot običajno, poskusite z naslednjimi stvarmi, ki vam lahko pridejo prav.
Kaj je samopoškodovalno vedenje?
Kot je razvidno že iz samega imena, je to vedenje povezano s poškodbami, ki si jih zadajamo sami. Pri tem gre največkrat za način obvladovanja stresa, čustvenih težav in stisk. Ko si posameznik zada telesno bolečino, za kratek čas omili čustveno bolečino, zaradi katere močno trpi.
Zakaj se zdi, da je med mladimi porast bolezni?
Potem ko je komaj 42-letna Kate sporočila, da se zdravi zaradi raka, so na dailymail razglabljali o tem, zakaj se zdi, da je vedno več bolezni, tudi in predvsem rakavih, med mladimi, celo zelo mladimi ljudmi.
Najpogostejši miti o najstniški depresiji
Psihiater Leslie Miller je za hopkinsmedicine zapisal nekaj najpogostejših mitov o depresiji med najstniki.
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja poteka pod sloganom 'Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica'.
''Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde''
V najzgodnejših letih lahko doživimo travmatične dogodke, na katere se lahko odzovemo tako čustveno kot telesno, hkrati pa nas lahko posledice spremljajo še dolga leta, a se včasih tega niti ne zavedamo. In prav zato je pomembno, da imamo na voljo ustrezno zdravljenje, ki nas lahko osvobodi težke prtljage, zaradi katere ne moremo zares naprej. "Ne zaslužim si, umazan sem, nisem vreden ... Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde, s katero potem zamaskirajo tisti grozen občutek nemoči," poudarja doc. dr. Robert Oravecz.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
Psihološka pomoč na voljo v zdravstvenih ustanovah in na kriznih telefonih
Ujma, ki je Slovenijo prizadela v preteklih dneh, je številnim odnesla vse, kar so imeli, številni bodo ob šoku potrebovali tudi psihološko pomoč. STA objavlja seznam organizacij in telefonskih številk, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in kjer lahko državljani poiščejo pomoč.
Pri katerih bolezenskih stanjih hujšanje predstavlja težavo?
Telovadite in pridno ter zdravo jeste, številka na tehtnici in sama podoba v ogledalu pa ne kažeta napredka. Zakaj in kdaj prihaja do tega?
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Kako nevarno je preurejanje slik na družbenih omrežjih?
Z vseh strani poslušamo svarila strokovnjakov, kako pretirana uporaba družbenih omrežjih škoduje mentalnemu zdravju otrok in mladostnikov ter mladih odraslih. Kaj pa odraslih? S(m)o res tako imuni na vplive?
Pevka spregovorila o boju z odvisnostjo
Avstralska zvezdica Sia je bila deležna številnih kritik zaradi filma iz leta 2021, v katerem je igrala osebo z avtizmom. Pravi, da je v tistih letih ostala popolnoma sama, zdaj, dve leti po tem, pa je objavila, da tudi sama sodi oz. spada v spekter avtizma.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Kako prepoznati simptome anksioznosti pri najstnikih?
Od šolskih izpitov, odraščanja in problemov, ki pridejo z njim, do pretirane uporabe družbenih omrežij. Veliko stvari lahko povzroči tesnobo pri najstnikih. Kaj storiti, če in ko jo prepoznate? Navsezadnje, kako jo sploh prepoznati?
Zakaj pride do stresa in kako ga obvladati?
Stres je naraven občutek nezmožnosti obvladovanja določenih zahtev in dogodkov. Vendar pa lahko stres postane kronično stanje, če oseba ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Vse, kar morate vedeti o ADHD
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je stanje duševnega zdravja, ki lahko povzroči nenavadne stopnje hiperaktivnosti in impulzivnega vedenja.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Zakaj nas privlači tisto, česar 'ne moremo' imeti?
Ste se kdaj vprašali, zakaj nas pogosto privlačijo stvari, ki nas 'ne bi smele' ali pa tiste, ki jih ne moremo imeti? Psihologija ima seveda tudi na to vprašanje odgovor.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kako sprejeti notranjega otroka v sebi?
Vsak ima notranjega otroka. Nekateri se ga zavedajo in ga sprejemajo, drugi so popolnoma nevedni o njegovem obstoju, spet tretji pa iščejo načine, kako ga prepoznati. Zakaj je pomembno, da sprejmemo, objamemo in prepoznamo svojega notranjega otroka? Ker nosi vse tiste vsebine, dobre in slabe, ki nas v odraslosti bodisi ovirajo ali pa nas vodijo do zdravih odnosov.
Nastajajoča odraslost: povezava med puberteto in odraslostjo
Ste že veliki, a hkrati majhni ... Na trenutke se počutite tako odraslo, v drugih situacijah pa ugotovite, da nimate pojma. Če vas vprašamo, ali se imate za odrasle posameznike, boste zagotovo odgovorili z da, seveda, v resnici, lahko si priznate čisto po tiho, pa ne veste, kako se glede tega počutite. Starost od 18 do 25 let je lahko zelo zahtevna in polna izzivov.
