duševno. zdravje
Nasveti za lažje skupno bivanje družine v samoizolaciji
Zaradi določenih ukrepov, med katerimi je tudi delo od doma in začasna ukinitev pouka v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, smo primorani spremeniti tempo svojega življenja. Večina delavnih družin se namreč zaradi polnega urnika prej ni pogosto videvala. Zjutraj so vsi člani družine hiteli po svoje, dan je potekal v službah ali šolah in vrtcih, le dve do tri ure zvečer so ostale za družino. Kaj pa zdaj?
Kaj se zgodi po desetih kosih sadja in zelenjave?
Že dolgo vemo, da je uživanje sadja in zelenjave blagodejno za naše zdravje. In še posebej veliko študij je pokazalo ugoden vpliv na naše srce. Toda takšno prehranjevanje ima še en pomemben učinek, in sicer vpliva na naše duševno zdravje. Po navadi tega ne povezujemo s tem, kaj je na našem krožniku, a vse več študij kaže, da nimamo prav.
Kako ostati pozitiven v obdobju koronavirusa?
Znašli smo se v času, ki spominja na katerega od apokaliptičnih filmov. Svet je utihnil. Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. Prej samoumevne stvari to nenadoma niso več. Brez vsakega dvoma so pred nami številni izzivi, pa tudi nove priložnosti, ki jih lahko z veliko mero optimizma in osredotočenosti preživimo brez prevelikih čustvenih naporov.
Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.
'Zelo me je pretreslo, ko sem spraševala bolnike o tem, kakšne težave pestijo njihove bližnje'
Ko človek zboli za težjo obliko bolezni, se nenadoma vsuje na tisoče vprašanj. Med drugim tudi, ali nekaj časa obdržati diagnozo kot skrivnost ali povedati družinskim članom in prijateljem. Kdaj povedati, komu povedati? Predvsem pa, kako takšno informacijo podati svojim otrokom, mlajšim in najstnikom? O tem smo se pogovarjali z dr. Vesno Radonjič Miholič, specialistko klinične psihologije.
Današnja družba narcizma ne le tolerira, a ga celo spodbuja
Današnja družba je do narcizma ne samo tolerantna, celo spodbudna. Čeprav je na prvi pogled videti, da nanj gledamo s prezirom, je resnica daleč od tega. Ne da bi to sploh vedeli, veliko narcističnih lastnosti dojemamo kot vrednote – po navadi zaradi napačne interpretacije. Seveda pa to še ne pomeni, da narcizem ni potencialno patološka osebnostna struktura, ki se v nekaterih primerih manifestira tudi kot osebnostna motnja.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.
Rdeča luč naj zasveti, ko preležite cel vikend in ste utrujeni še v ponedeljek
Če si po službi ali čez vikend želite le počitka ter ste nato kljub dvodnevnem poležavanju utrujeni še v ponedeljek, je to znak za alarm, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije. Pogovarjali smo se, kdaj je stres normalen, kdaj pa ga je preveč. In kdaj nam zaradi stresa pripada tudi bolniška.
Je perfekcionizem nekaj pozitivnega ali negativnega?
"Perfekcionizem je človekova težnja, da bi v vseh stvareh vse naredil najboljše možno in brez napake," pojasnjuje klinična psihologinja Aleksandra P. Meško. Medtem ko to deluje kot povsem lepa in smiselna želja, pa je napaka perfekcionistov, da ne znajo ločiti, kje bi bilo perfekcionizem smiselno uporabiti, kje pa ne. Kar vse bi moralo biti popolno. Tu pa se potem zalomi.
To preberite, če mislite, da ste preveč utrujeni
Ali veste, kdaj pretiravate? Kdaj ste na dobri poti proti izgorelosti? "Ločiti je namreč treba proces izgorevanja in njegovo končno stopnjo – izgorelost," pojasnjuje dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. "V procesu smo že, ko se začnemo prisilno pretirano angažirati, ko začnemo delovati deloholično, perfekcionistično, ko se prek vseh meja trudimo, da bi drugim ugajali in podobno."
Človek, ki razmišlja o samomoru
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije smo v Sloveniji glede na število samomorov nad evropskim povprečjem. V letu 2018 je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar v zadnjih dvajsetih letih števil samomorov upada, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v preteklem letu, je namreč najnižji od leta 1965.
Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski
Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
Razlogov za občutek osamljenosti je veliko
Osamljenost je vedno večja problematika današnjega časa. Način življenja, osebnostne značilnosti, motnje čustvovanja, spremembe življenjskega sloga in večje prelomnice. Razlogov za občutek osamljenosti je veliko, pomembno je, da jih znamo prepoznati in ustrezno ukrepati.
13 nenavadnih fobij, za katere še niste slišali
Vsi smo že slišali za fobije pred vožnjo z dvigalom, iglami, kačami, letenjem, temo, javnim nastopanjem, višino, vožnjo avtomobila in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, stvarmi in živalmi. A raznovrstnih fobij je toliko, kolikor je različnih ljudi in nekatere so zares nenavadne. Ste že slišali za strah pred baloni, zvokom in ogledali? Kaj pa strah pred dežjem, dolgimi besedami in zardevanjem? Zbrali v 13 najbolj nenavadnih fobij, ki so jih strokovnjaki izpostavili v različnih znanstvenih študijah.
7 načinov, kako živeti bolj polno življenje
Dejstvo je, da veliko časa preživimo v svojih mislih. Premlevamo o sebi, drugih in svetu. Razmišljamo o preteklih dogodkih in načrtujemo prihodnost. Težava nastane, če smo večji del misli naravnani negativno in črnogledo. Dogodke povezujemo z negativnim izidom, iščemo krivce, morda nas je strah ali pa nas preveva večni pesimizem. Negativne misli igrajo veliko vlogo pri tem, kako kakovostno sploh živimo, saj nam preprečijo, da bi uživali v novih izkušnjah, izničijo osredotočenost na to, kar je pomembno in nenazadnje tudi čustveno izčrpavajo. Zaradi negativnih misli se lahko počutimo tesnobne in depresivne in zdi se nam, da v življenju zares nimamo sreče.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Kadar se človek spopada s težavami na duševnem področju, se ponavadi najprej zateče k svojemu splošnemu zdravniku in/ali k psihiatru, ki mu predpišeta zdravila. Kadar so simptomi duševne motnje tako močni, da motijo vsakdanje življenje in delo, pa ga napotita, naj si poišče psihoterapevtsko zdravljenje.
10 znakov, ki kažejo na študijsko depresijo
Izpitno obdobje je za številne študente izjemno naporno in stresno. Učenje dolgo v noč, strah pred izpiti, pred tem, da bodo razočarali sebe ali svoje bližnje, soočanje z neuspehom in razočaranjem ob padcu na izpitu … Vse to so pritiski, ki lahko ogrozijo duševno zdravje študentov.
Znaki, da je vaš otrok žrtev nasilja med vrstniki
Večina otrok se vsaj enkrat v svojem življenju sreča z nasiljem med vrstniki. Kdaj morajo v to poseči starši in kako prepoznati, da je ravno vaš otrok žrtev nasilja, nam je pojasnila POPova zdravnica psihologinja dr. sci. Andreja Pšeničny.
Ko nam življenje uničuje obsesivno-kompulzivna motnja
Obsesivno-kompulzivno motnjo je mogoče premagati ter zaživeti bolj srečno. Z Aleksandro P. Meško, specialistko klinične psihologije, smo se pogovarjali, kako sprejeti neprijetne, obsesivne misli in kako se znebiti kompulzij, fizičnih postopkov, ki smo jih razvili, da bi zmanjšali občutek tesnobe, ki se pojavi ob misli, ki nam ni všeč.
6 mitov o duševnem zdravju
Kljub hitremu razvoju na vseh področjih delovanja, smo v današnjem času ponekod še vedno priča širjenju nepreverjenih informacij, izogibanju določenim temam in posploševanju, ki bolj kot kar koli drugega spominja na ‘čenče’. Ko je posredi govor o duševnem zdravju, pa vse skupaj dobi še toliko večje razsežnosti, zlasti v okoljih, kjer je izobrazbena struktura nižja. V izogib širjenju neresnic in z namenom razbiti vsaj nekaj napačnih dejstev objavljamo najpogostejše teme, ki običajno nimajo veliko povezave z resnico.
Raziskava potrdila: gozd na nas vpliva kot pravi naravni terapevt
Večina nas je vsakodnevno izpostavljenih različnim zunanjim dejavnikom, hitremu tempu življenja, obveznostim in hrupu okolice. Mestni vrvež je naša stalnica, navajeni smo zvoka prometa, družbe, glasbe iz lokalov, prodajnih centrov, hrupa bližnjih tovarn in industrijskih con. Le malokrat pa si vzamemo čas in sivo džunglo zamenjamo za okolje, iz katerega izviramo – gozd in naravo.
Se tudi vam zdi življenje brezupno?
Depresija je najbolj razširjena duševna bolezen, okrog 20 odstotkov ljudi se srečuje z njo. V svetu je depresivnih 100 milijonov ljudi, zaradi gospodarske krize bo številka še narasla. Kako depresijo prepoznamo in kako si pomagati?
Jeza močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja
Vsaka minuta jeze nam ukrade 60 sekund sreče, pravi misel Ralpha Emersona. Ste kdaj razmišljali, kolikokrat in na kakšen način je jeza prisotna v vašem življenju? Ste med tistimi, ki se venomer jezijo ali med onimi, ki jih le redko katera stvar vrže iz tira? Če spadate med prve, je pomembno jezo ozavestiti, najti načine, kako se z njo spoprijeti in jo predelati. Jeza namreč močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja nasploh.
Razmišljate o digitalnem detoksu?
Ker se trenutno veliko pogovorov vrti v smeri novoletnih zaobljub, kamor sodijo tudi zaobljube o manjši uporabi telefona, družbenih omrežij in drugih spletnih platform, smo zbrali 3 učinkovite korake, ki vam lahko olajšajo težke začetke. Vsi vemo, da si danes bolj težko predstavljamo življenje brez prisotnosti na spletu, po drugi strani pa veliko preveč časa preživimo na aplikacijah, ki so postala slaba navada. Kako se odločiti za digitalni detoks in kako poiskati boljši nadomestek, si preberite v spodnjih namigih.
Najbolj srečne in zdrave so ženske, ki se nikoli niso poročile in imele otrok
V tradicionalno naravnani družbi velja, da se mora ženska za svojo srečo in izpopolnjeno življenje, poročiti in imeti potomce. To naj bi bilo merilo njenega uspeha, zdravega življenja in sreče. Vendar je vedenjski strokovnjak Paul Donal potrdil, da naj bi bile danes najsrečnejše neporočene ženske brez otrok.
40 sporočil, ki jih moramo včasih napisati sami sebi
Nekateri izmed vas ste srečno poročeni, zaljubljeni, spet drugi v času bolečega razhoda in ste osamljeni. Nekateri greste skozi boleče preizkušnje na drugih področjih življenja. Ne glede na to, kje ste, si je včasih dobro reči nekaj vzpodbudnih besed. Tu je nekaj 'ljubezenskih' sporočil, ki si jih je včasih dobro izreči.
Prebujanje zatrtih in nedovoljenih čustev
Čustva so naš notranji kompas, ki nam kaže, kaj je za nas dobro in kaj ne. Namesto da vlagamo energijo v izogibanje, nadzor in zanikanje svojih občutkov, se jih moramo naučiti poslušati. Bolj ko si dovolimo začutiti vse, kar se poraja v nas, lažje se naučimo odzivati zdravo in učinkovito.
Razkrili žalostni razlog za smrt komaj 28-letnega Tima
V omanski prestolnici Muškat so lani 20. aprila našli truplo mladega svetovno znanega švedskega zvezdnika, DJ Aviciija. Njegova smrt je bila vse do zdaj zavita v tančico, ko se je njegov oče odločil spregovoriti o vzrokih, ki so njegovemu sinu končali življenje.
Kako preseči strah pred telefonskimi pogovori?
Strah pred telefonskimi pogovori se morda sliši čudno, a še kako obstaja. Ker se komunikacija v današnjem času v večini odvija na spletu in postaja neosebna, vedno bolj izgubljamo suverenost pri telefonskih klicih. Pri tem velja pravilo, da manj kot telefonske pogovore prakticiramo, bolj strašni ti postajajo. V nekaterih primerih pa ima prste vmes tudi slaba izkušnja, ki ob vsaki uporabi telefona prikliče težke telesne senzacije.
Kako se znebiti jesenske anksioznosti?
Menjava letnih časov in posledično vremenskih razmer lahko znatno vpliva na posameznika in njegovo počutje. Ko se začne obdobje deževja in krajših dni, lahko mnogi občutijo posledice tudi na duševnem zdravju in splošnem počutju, kar se kaže v odražanju nervoze, žalosti in izgube volje do vsakdanjih aktivnosti.
