duševno
Kaj je mentalna moč in od česa je odvisna?
Če ste se kdaj ozrli na ljudi, s katerimi se v življenju srečujete, ste morda opazili, da se nekateri lažje prilagajajo spremembam, so vztrajnejši in se učinkoviteje soočajo z vsakodnevnimi izzivi kot drugi. Če spadate med slednje, potem se morda sprašujete, kaj vas loči od teh oseb, ob katerih se zdi, da dobro obvladujejo svoja čustva, znajo premagati negativne misli in so na splošno uspešni pri stvareh, ki jih počnejo. Marsikdo bi si želel, da bi se uspešno spopadal z vsemi vzponi in padci, ki jih postreže življenje, a to ni (vedno) lahka naloga. Postati mentalno močan ni nekaj, za kar bi se preprosto odločili, in se nikakor ne zgodi čez noč.
6 znakov, ki lahko nakazujejo na ortoreksijo
Ne pravijo brez razloga, da nikoli zares ne vemo, kaj se dogaja v človekovi notranjosti. Velikokrat je človek na zunaj videti srečen in zadovoljen, navsezadnje zdrav, v ozadju pa se lahko skriva marsikateri kompleks, ki ni razložljiv na prvi pogled. Ortoreksija spada med motnje hranjenja.
Tehnike sproščanja so ključ do notranjega miru
Med vsemi izzivi, s katerimi se svet sooča med trenutno pandemijo covida-19, so psihični pritiski eni od največjih. Sprožilci stresa, tesnobnih občutij in celo večjih psihičnih težav so povsod okoli nas. Izguba službe, finančne težave, skrb za zdravje najbližjih, družbena osamitev in pomanjkanje stikov z najbližjimi – to je le nekaj najpogostejših. Borba s kolektivno negotovostjo je tako postala nekaj običajnega. Tokrat vam predstavljamo nekaj priljubljenih tehnik sproščanja, ki vam lahko pomagajo na poti do notranjega miru in boljšega počutja.
Kako vzdrževati stike z najbližjimi v času socialne izolacije?
Ljudje smo bitja odnosov, zato ni nič čudnega, da v času socialne izolacije in omejitev pogrešamo bližino tistih, ki nam največ pomenijo. Mnogi med nami že več mesecev niso srečali svojih staršev in prijateljev, drugi so ostali ločeni celo od svojih življenjskih partnerjev. Stik z najbližjimi in najdražjimi je pomemben, vendar lahko z nekaj iznajdljivosti spretno prekrmarimo tudi skozi to neobičajno obdobje.
8 najpogostejših obrambnih mehanizmov
Humor, zanikanje, regresija in projekcija je le nekaj obrambnih mehanizmov, ki nam pomagajo pri soočanju z neprijetnimi dogodki, mislimi in čutenji. Ideja obrambnih mehanizmov izhaja iz psihoanalitične teorije, ki osebnost vidi kot interakcijo med tremi komponentami: id, ego in superego. Obrambni mehanizmi so sicer naraven del psihološkega razvoja, njihovo poznavanje pa nam pomaga razumeti lastno vedenje in vedenje drugih. Preverite, zakaj nekateri vsako situacijo obrnejo na smeh in zakaj drugi zanikajo obstoječe stanje.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.
Prva pomoč za izboljšanje odpornosti
Dobro delujoč imunski sistem je prvi korak do zaščite pred bakterijami in virusi, zato je prav, da mu namenite več pozornosti, da boste ostali zdravi.
Kaj sploh je zdravo razmerje?
Odnosi so pomemben, če ne najbolj pomemben in ključen del našega življenja. Raziskave kažejo, da socialne povezave močno vplivajo na naše duševno in fizično zdravje, ljudje, ki so poročali, da imajo oz. svoje odnose dojemajo kot zdrave, pa naj bi imeli manj možnosti za razvoj določenih bolezenskih stanj – tudi psihičnih!
Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.
Kako nas otroštvo oblikuje?
Prav tako kot temelji hiše so tudi izkušnje iz otroštva osnova, na kateri gradimo življenje. Če ti temelji niso trdni, kar pomeni, da imamo čustvene razpoke in rane, lahko to vpliva na strukturo našega življenja v odraslosti.
5 stvari, ki jih čustveno inteligentni ljudje v odnosih počnejo drugače
Večkrat lahko poslušamo, da so konflikti zdravi in tako rekoč nujen in sestavni del vsakega odnosa. Vsekakor je temu res tako, toda na tem mestu gre poudariti, da konflikti v čustveno zrelih odnosih pravzaprav niso 'konflikti', temveč jih lahko imenujemo 'izmenjavanje mnenj'. To pa je prva stvar, ki jo čustveno inteligentni ljudje v odnosih počnejo drugače.
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
Kaj je sindrom gospe Bovary?
Ljubitelji književnosti gotovo poznajo roman Gustava Flauberta z naslovom Gospa Bovary. V njem opisuje depresivno glavno junakinjo Emmo, ki kljub zakonu neustavljivo hrepeni po romantični ljubezni in se izgublja v nerealnem dojemanju sveta. Iz tega izhaja tudi izraz bovarizem, za katerega so značilni trajno nezadovoljstvo, zanikanje resničnosti in izgubljanje v vzporednih svetovih.
8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.
Branje mimike pod zaščitno masko
Čeprav je koronavirus, ki je letošnje leto svet obrnil na glavo, očem neviden, so eden od zelo očitnih znakov pandemije zaščitne maske. Marsikdo je mislil, da bo njihova uporaba kratkega veka, a vse bolj očitno postaja, da bodo z nami še precej časa. Ne preostane nam torej drugega, kot da jih sprejmemo kot del življenja in se naučimo potrebnih veščin, med katere sodi tudi branje mimike. Imate tudi vi težave, ker nikoli ne veste, kaj misli in kako se počuti oseba, s katero se pogovarjate, ko nosi masko? Predstavljamo vam nekaj namigov, na kaj je treba biti pozoren.
Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?
Kaj je anoreksija nervoza?
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilna obsesija s telesno težo in zaužito hrano. Zaradi velikega strahu pred pridobivanjem teže si oseba zavestno omeji uživanje zadostnih količin hrane in postane čezmerno aktivna. Pri hujšanju si lahko pomaga tudi z odvajali in diuretiki.
12 tipov spolne usmerjenosti
Spolna usmerjenost ali spolna orientacija se nanaša na vzorec čustvene, romantične in spolne privlačnosti do osebe določenega spola. Spolnost je pomemben del tega, kdo smo kot ljudje. Poleg sposobnosti razmnoževanja nas spolnost opredeljuje tudi na način, kako se doživljamo in kako se fizično navezujemo na druge. Najpogostejše oblike spolne usmerjenosti so heteroseksualnost, homoseksualnost in biseksualnost, poleg omenjenih pa izpostavljamo še 10 ostalih, ki so nekoliko manj znane.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Tudi to je lahko krivo za slabo razpoloženje
Velikokrat poudarjamo, da ni pomembno le telesno zdravje, temveč tudi psihično in čustveno. Če nimamo 'urejene' glave, tudi telo ne more biti zdravo. Premalokrat pa se zavedamo, da četudi imamo urejene misli, niti psihično niti telesno ne moremo biti zdravi ob neurejeni in nezdravi hrani. Ta močno vpliva na naše zdravje, razpoloženje in splošno počutje.
Kdo je psihično bolj odporen na pandemijo koronavirusne bolezni?
Ljudje se zelo različno odzivamo na stresne razmere, kamor sodi tudi pandemija koronavirusne bolezni in z njo povezane spremembe življenjskega sloga. Vsak lahko opazi, da nekomu že najmanjša sprememba predstavlja veliko, neobvladljivo motnjo, drugi pa se z njo niti ne obremenjuje. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kateri tipi osebnosti se najlažje spopadajo s pandemijo.
Se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja izraz
Se ob odhodu v morje in druge vode izogibate plavanju v prevelike globine? Podzavestno verjamete, da je v vodi nekaj, kar vas lahko napade, da je nekaj skritega, kar vam lahko škodi, posledično pa se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja ime, rečemo ji talasofobija.
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
Čutite pretirano željo po ugajanju drugim?
Verjetno vsak med nami pozna ’people pleaserja’, kot s tujko imenujemo osebo, ki je nadvse prijetna, koristna in priljubljena med ljudmi. Nikoli ne reče ’ne’ in je vedno pripravljena pomagati. Vedno si vzame čas za druge, pri tem pa pogostokrat pozablja nase. Čeprav se vse skupaj sliši pozitivno, gre pri tem za pretirano željo po osrečevanju in ugajanju, kar je le simptom nečesa globljega.
8 oblik sreče
Že Aristotel je nekoč dejal, da je sreča smisel in namen življenja, cilj in konec človeškega obstoja. Biti srečen, zadovoljen in živeti izpolnjeno življenje je želja slehernega posameznika, iskanje sreče pa je eno najpogostejših človekovih iskanj – v veliko primerih tudi nedosegljiv cilj. Na našo srečo pa ima ’izkušnja sreče’ veliko nians, ki jih imenujemo veselje, navdušenje, hvaležnost, ponos, optimizem, humor, zadovoljstvo in ljubezen.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
Zakaj niste zadovoljni s svojim življenjem?
Že dolgo je znano, da po zakonih privlačnosti naša stališča in pričakovanja oblikujejo naše življenje, zdaj pa je kognitivna znanost te trditve začela tudi potrjevati. Nedavne raziskave so namreč pokazale, da ljudje, ki imajo več samozavesti in optimizma, lažje premagajo življenjske ovire.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
