dusevno. zdravje
Oblike perfekcionizma: Ko je le popolno dovolj dobro
"Če sem videti popolno in vse naredim popolno, se lahko izognem ali zmanjšam boleče občutke sramu, sodbe ali krivde," pravi eno od razmišljanj, povezanih s perfekcionizmom, ki je v težjih oblikah samodestruktiven in zasvajajoč sistem prepričanj. Izkazalo pa se je, da perfekcionizem ni nujno usmerjen le navznoter, ampak tudi navzven, v nekaterih primerih naj bi bil celo pogojen z zunanjim pritiskom.
Izrazita samokritičnost ali ljubezen do sebe?
Vsak od nas ima svoj notranji dialog, ki je lahko odlična odskočna deska za dosežke ali pa neprijetna ovira, ki nam v življenju ne dovoli napredka. Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo, kako in s kom sklepamo odnose, kako gledamo na izzive in življenje nasploh. Način, kako razmišljamo, je torej neke vrste samouresničujoča prerokba. Če mislimo, da nečesa nismo vredni, potem se bomo vedli v skladu z našim prepričanjem. Pretirana samokritično je lahko neke vrste samosabotaža, zaradi katere ne moremo izkoristiti skritih potencialov, doseči uspeha, odkriti zadovoljstva in zaživeti polnega življenja.
Potrebujete pomoč psihoterapevta? Pošljite nam vprašanje!
Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. S seboj pa prinesla tudi strah, občutke tesnobnosti in anksioznost, depresijo ... Na preizkušnji so se znašli tudi številni odnosi, mnoge skrbi, kako bodo v naslednjih mesecih preživeli, ali bodo obdržali službo ... Če potrebujete strokovno pomoč se lahko sedaj s svojimi vprašanji obrnete na psihoanalitičnega psihoterapevta Miha Štrukelja.
Ko zaradi stresa zdrsnemo v partnersko apatijo
Čustvena oddaljenost, izguba intimnosti in konec romantike se v partnerskem odnosu velikokrat pojavijo kmalu po začetnih fazah vsega lepega. Pri nekaterih se to zgodi že pol leta po poroki, pri drugih po rojstvu otroka, pri tretjih po prvih letih skupnega življenja. Vsak par ima svojo zgodbo in zato ni pravil, kdaj začne partnerski odnos drseti v apatijo, kronično nezadovoljstvo in čustveno hladnost, ki vodijo v vse večjo odtujenost.
Kako ostati pozitiven v obdobju koronavirusa?
Znašli smo se v času, ki spominja na katerega od apokaliptičnih filmov. Svet je utihnil. Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. Prej samoumevne stvari to nenadoma niso več. Brez vsakega dvoma so pred nami številni izzivi, pa tudi nove priložnosti, ki jih lahko z veliko mero optimizma in osredotočenosti preživimo brez prevelikih čustvenih naporov.
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Kako se osvoboditi negativnih čustev iz preteklosti?
Čeprav se morda sliši neverjetno, tudi čustva lahko postanejo navada, ki se je oblikovala s ponavljanjem. Negativna čustva tako lahko postanejo neke vrste motnja, ki vdira v naš vsakdan in na nek način onemogoča bolj osrečujoče, produktivno in zadovoljno življenje. Kako to prepoznamo? Če se nenehno jezimo na svet in ljudi okoli nas. Če jeza postane naš naravi odziv. Ko postanemo zagrenjeni in vdani v usodo, da tako pač mora biti. Ko se zaradi strahu ne upamo poskusiti ničesar novega. Ko ima žalost takšno moč, da nas ohromi in drži na mestu. Ko se venomer vračamo v preteklost in v njej iščemo krivce za lastno počutje. Vse našteto pomeni, da se prepustimo čustvom v tolikšni meri, da niti ne iščemo več rešitev, pač pa se enostavno vedemo tako, kot da je to normalen del nas. A nobene potrebe ni, da je tako …
13 nenavadnih fobij, za katere še niste slišali
Vsi smo že slišali za fobije pred vožnjo z dvigalom, iglami, kačami, letenjem, temo, javnim nastopanjem, višino, vožnjo avtomobila in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, stvarmi in živalmi. A raznovrstnih fobij je toliko, kolikor je različnih ljudi in nekatere so zares nenavadne. Ste že slišali za strah pred baloni, zvokom in ogledali? Kaj pa strah pred dežjem, dolgimi besedami in zardevanjem? Zbrali v 13 najbolj nenavadnih fobij, ki so jih strokovnjaki izpostavili v različnih znanstvenih študijah.
7 načinov, kako živeti bolj polno življenje
Dejstvo je, da veliko časa preživimo v svojih mislih. Premlevamo o sebi, drugih in svetu. Razmišljamo o preteklih dogodkih in načrtujemo prihodnost. Težava nastane, če smo večji del misli naravnani negativno in črnogledo. Dogodke povezujemo z negativnim izidom, iščemo krivce, morda nas je strah ali pa nas preveva večni pesimizem. Negativne misli igrajo veliko vlogo pri tem, kako kakovostno sploh živimo, saj nam preprečijo, da bi uživali v novih izkušnjah, izničijo osredotočenost na to, kar je pomembno in nenazadnje tudi čustveno izčrpavajo. Zaradi negativnih misli se lahko počutimo tesnobne in depresivne in zdi se nam, da v življenju zares nimamo sreče.
Tipi depresije, za katere verjetno še niste slišali
Depresija je v današnjem času precej razširjena duševna motnja in verjetno skoraj vsak med nami pozna koga, ki jo ima zapisano v svoji zdravstveni kartoteki. A dejstvo je, da se strokovno področje, ki proučuje duševne motnje, hitro razvija, na plan pa prihajajo vedno nova spoznanja in odkritja strokovnjakov ter nove teorije, ki včasih razdvajajo stroko. Tokrat izpostavljamo različne tipe depresij, kot jih navaja APA (Ameriško združenje za psihologijo).
6 mitov o duševnem zdravju
Kljub hitremu razvoju na vseh področjih delovanja, smo v današnjem času ponekod še vedno priča širjenju nepreverjenih informacij, izogibanju določenim temam in posploševanju, ki bolj kot kar koli drugega spominja na ‘čenče’. Ko je posredi govor o duševnem zdravju, pa vse skupaj dobi še toliko večje razsežnosti, zlasti v okoljih, kjer je izobrazbena struktura nižja. V izogib širjenju neresnic in z namenom razbiti vsaj nekaj napačnih dejstev objavljamo najpogostejše teme, ki običajno nimajo veliko povezave z resnico.
Imate težave z uriniranjem v javnem stranišču?
Vsekakor je vsakemu izmed nas najbolj prijetno opravljati majhno in veliko potrebo doma. Vendar pa obstajajo tudi ljudje, ki tega ne zmorejo početi na javnih straniščih. Ste med njimi?
Odnos do duševnega zdravja moramo ozdraviti in spremeniti
Vsaj enkrat v življenju se vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo. "Večina se sreča samo enkrat in z blažjo motnjo, nekateri pa imajo tudi hude težave. Ocenjujemo, da ima vsaka tretja družina člana, ki ima neke težave v duševnem zdravju," je pojasnila Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter.
Četrtina odraslih dela eno veliko napako
Več kot četrtina odraslih na svetu ali približno 1,4 milijarde ljudi se danes giba veliko premalo, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, ki je na to temo opravila študijo. Zaradi tega pa povečujejo svoje tveganje, da se bodo prisiljeni spopasti z rakom, boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa dva in demenco, so še zapisali.
Telovadite manj in shujšajte
Ste med tistimi, ki imate naporno službo, hkrati pa se vsak dan odpravite tudi na boot camp ali na visoko intenzivno vadbo? Ste večkrat utrujeni in opazite, da kljub napornim vadbam ne shujšate? Potem je vzrok morda v tem, da v resnici telovadite celo preveč in svoje telo dajete pod prevelik stres.
En ukrep za mnogo boljše počutje
Redna športna aktivnost ne vpliva ugodno le na fizično, temveč tudi na duševno zdravje. Tisti, ki se s športom ukvarjajo večkrat na teden, imajo v povprečju z duševnim zdravjem manj težav kot tisti, ki se s športom sploh ne ukvarjajo. To je pokazala ameriška študija, ki je ugotovila, da je rezultat še boljši, če med športno aktivnostjo tudi ustvarjamo in krepimo odnose z drugimi ljudmi.
Prehrana, ki za več kot 10 odstotkov zmanjša tveganje za depresijo
Prehrana, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave ter polnozrnatih žit, za več kot 10 odstotkov zmanjša tveganje za depresijo pa tudi pojav drugih duševnih motenj. Tveganje pa se poveča, če uživate predelana živila in sladkor ter sladkane pijače, je pokazala ameriška študija.
