dusevno
13 nenavadnih fobij, za katere še niste slišali
Vsi smo že slišali za fobije pred vožnjo z dvigalom, iglami, kačami, letenjem, temo, javnim nastopanjem, višino, vožnjo avtomobila in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, stvarmi in živalmi. A raznovrstnih fobij je toliko, kolikor je različnih ljudi in nekatere so zares nenavadne. Ste že slišali za strah pred baloni, zvokom in ogledali? Kaj pa strah pred dežjem, dolgimi besedami in zardevanjem? Zbrali v 13 najbolj nenavadnih fobij, ki so jih strokovnjaki izpostavili v različnih znanstvenih študijah.
7 načinov, kako živeti bolj polno življenje
Dejstvo je, da veliko časa preživimo v svojih mislih. Premlevamo o sebi, drugih in svetu. Razmišljamo o preteklih dogodkih in načrtujemo prihodnost. Težava nastane, če smo večji del misli naravnani negativno in črnogledo. Dogodke povezujemo z negativnim izidom, iščemo krivce, morda nas je strah ali pa nas preveva večni pesimizem. Negativne misli igrajo veliko vlogo pri tem, kako kakovostno sploh živimo, saj nam preprečijo, da bi uživali v novih izkušnjah, izničijo osredotočenost na to, kar je pomembno in nenazadnje tudi čustveno izčrpavajo. Zaradi negativnih misli se lahko počutimo tesnobne in depresivne in zdi se nam, da v življenju zares nimamo sreče.
Tipi depresije, za katere verjetno še niste slišali
Depresija je v današnjem času precej razširjena duševna motnja in verjetno skoraj vsak med nami pozna koga, ki jo ima zapisano v svoji zdravstveni kartoteki. A dejstvo je, da se strokovno področje, ki proučuje duševne motnje, hitro razvija, na plan pa prihajajo vedno nova spoznanja in odkritja strokovnjakov ter nove teorije, ki včasih razdvajajo stroko. Tokrat izpostavljamo različne tipe depresij, kot jih navaja APA (Ameriško združenje za psihologijo).
6 mitov o duševnem zdravju
Kljub hitremu razvoju na vseh področjih delovanja, smo v današnjem času ponekod še vedno priča širjenju nepreverjenih informacij, izogibanju določenim temam in posploševanju, ki bolj kot kar koli drugega spominja na ‘čenče’. Ko je posredi govor o duševnem zdravju, pa vse skupaj dobi še toliko večje razsežnosti, zlasti v okoljih, kjer je izobrazbena struktura nižja. V izogib širjenju neresnic in z namenom razbiti vsaj nekaj napačnih dejstev objavljamo najpogostejše teme, ki običajno nimajo veliko povezave z resnico.
Imate težave z uriniranjem v javnem stranišču?
Vsekakor je vsakemu izmed nas najbolj prijetno opravljati majhno in veliko potrebo doma. Vendar pa obstajajo tudi ljudje, ki tega ne zmorejo početi na javnih straniščih. Ste med njimi?
Odnos do duševnega zdravja moramo ozdraviti in spremeniti
Vsaj enkrat v življenju se vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo. "Večina se sreča samo enkrat in z blažjo motnjo, nekateri pa imajo tudi hude težave. Ocenjujemo, da ima vsaka tretja družina člana, ki ima neke težave v duševnem zdravju," je pojasnila Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter.
Četrtina odraslih dela eno veliko napako
Več kot četrtina odraslih na svetu ali približno 1,4 milijarde ljudi se danes giba veliko premalo, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija, ki je na to temo opravila študijo. Zaradi tega pa povečujejo svoje tveganje, da se bodo prisiljeni spopasti z rakom, boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa dva in demenco, so še zapisali.
Telovadite manj in shujšajte
Ste med tistimi, ki imate naporno službo, hkrati pa se vsak dan odpravite tudi na boot camp ali na visoko intenzivno vadbo? Ste večkrat utrujeni in opazite, da kljub napornim vadbam ne shujšate? Potem je vzrok morda v tem, da v resnici telovadite celo preveč in svoje telo dajete pod prevelik stres.
En ukrep za mnogo boljše počutje
Redna športna aktivnost ne vpliva ugodno le na fizično, temveč tudi na duševno zdravje. Tisti, ki se s športom ukvarjajo večkrat na teden, imajo v povprečju z duševnim zdravjem manj težav kot tisti, ki se s športom sploh ne ukvarjajo. To je pokazala ameriška študija, ki je ugotovila, da je rezultat še boljši, če med športno aktivnostjo tudi ustvarjamo in krepimo odnose z drugimi ljudmi.
Prehrana, ki za več kot 10 odstotkov zmanjša tveganje za depresijo
Prehrana, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave ter polnozrnatih žit, za več kot 10 odstotkov zmanjša tveganje za depresijo pa tudi pojav drugih duševnih motenj. Tveganje pa se poveča, če uživate predelana živila in sladkor ter sladkane pijače, je pokazala ameriška študija.
