izpostavljeni
6 znakov srčnega infarkta
Vsako nelagodje v prsnem košu ni (nujno) simptom srčnega infarkta.
Zakaj spomladanske alergije postajajo vse hujše in kako si lahko resnično pomagate?
Spomladanske alergije, ki jih pogosto povzročajo cvetni prah, pršice in druge okoljske snovi, postajajo vse hujše. Povečanje intenzivnosti teh alergij ni zgolj subjektivni občutek, temveč je opazno tudi v znanstvenih raziskavah, ki kažejo na dramatične spremembe v okolju. Skladno s tem narašča tudi število ljudi, ki trpijo zaradi teh alergij. Zakaj se spomladanske alergije poslabšujejo, kaj je njihov glavni vzrok, in kako se z njimi spoprijeti, da bi zmanjšali njihove vplive na vsakdanje življenje?
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
Te simptome je potrebno jemati resno
V sodobni družbi, kjer smo nenehno izpostavljeni stresu, visokim pričakovanjem in hitremu tempu, utrujenost ni nič nenavadnega in jo pravzaprav slej kot prej izkusi vsak. Da pa ne bi prerasla v kronično izčrpanost ali celo izgorelost, moramo znake prekomerne utrujenosti jemati resno in pravočasno ukrepati.
Spoprijemanje s fizičnimi odzivi žalovanja
Žalovanje je kompleksen pojem, pri katerem se prepletajo številna čustva, številni odzivi, navsezadnje pa pri njem ljudje potrebujemo različno dolgo časa, da se sprijaznimo z dejstvom, da ljubljene osebe ni več z nami.
Zakaj se pojavijo vedenjske motnje pri otrocih in kako jim lahko pomagamo?
Otroci, ki so izpostavljeni stresu in travmam, bodo bolj verjetno imeli vedenjske težave. Vedenjske motnje pri otrocih so vzorci vedenja, ki lahko vplivajo na otrokovo sposobnost delovanja doma, v šoli ali družbenem okolju. Takšni simptomi so prisotni šest mesecev ali več.
Tako droge vplivajo na možgane
Si vedel, da se možgani razvijajo vse do 25. leta starosti? Prav zaradi slednjega je zloraba drog in alkohola v najstniških letih in adolescenci še toliko bolj nevarna. Morda si marsikdo misli: Pa saj smo mladi, zresnili se bomo, ko bomo starejši. A dejstvo je, da so z drogami povezane spremembe v možganih lahko trajne. V nadaljevanju preveri, kako droge vplivajo na možgane in kakšne so lahko posledice.
Vrste raka, ki so povezane s kajenjem
Škodljive kemikalije v cigaretnem dimu lahko povzročijo raka v skoraj vseh delih telesa, vključno z nekaterimi najpogostejšimi vrstami raka.
Najpogostejši znaki klamidije
Klamidija je pogosta spolno prenosljiva okužba, ki jo povzročajo bakterije. Simptomov v zgodnji fazi pogosto ni mogoče zaznati.
Izjemno nalezljiva okužba dihalnih poti
Oslovski kašelj je izjemno nalezljiva okužba dihalnih poti. Pri mnogih ljudeh ga zaznamujejo hudi napadi kašlja in drugi simptomi.
Kaj se zgodi, če se zastrupimo s kemikalijami?
Zastrupitev s kemikalijami je resno zdravstveno stanje, ki se lahko zgodi zaradi nenamernega stika, vdihavanja, zaužitja ali absorpcije strupenih snovi skozi kožo. Posledice so odvisne od vrste kemikalije, količine, ki smo ji bili izpostavljeni, in časa, ki je pretekel do ukrepanja. V hujših primerih lahko zastrupitev ogroža življenje in zahteva takojšnjo medicinsko pomoč.
6 napak, ki jih počnemo pri negi kože in kako jih odpraviti
Negovanje kože je ključnega pomena za njeno zdravje in videz, vendar pa mnogi izmed nas delamo napake, ki lahko povzročijo težave, kot so suha koža, izbruhi aken ali prezgodnje staranje. Pomembno je, da se zavedamo, da ni vsaka koža enaka in da ne obstaja univerzalna rešitev.
Zakaj so avtoimunske bolezni v porastu?
V zadnjih desetletjih smo priča vzponu avtoimunskih bolezni, ki so postale vse pogostejše v zahodnem svetu. Avtoimunske bolezni nastanejo, ko imunski sistem napačno prepozna zdrave celice in tkiva telesa kot nevarne in jih napade. Te bolezni lahko prizadenejo skoraj vsak del telesa in vključujejo različne motnje, kot so revmatoidni artritis, lupus, multiple skleroza, diabetes tipa 1 in avtoimunske bolezni ščitnice. Kljub napredku v medicini in povečanju ozaveščenosti o teh boleznih, je njihovo število še vedno v porastu.
Ali nas lahko pomanjkanje sončne svetlobe resnično naredi bolne?
Sončna svetloba je nepogrešljiva za zdravje in dobro počutje človeka. Čeprav se njen pomen pogosto zmanjša zgolj na sintezo vitamina D, ima sončna svetloba pomembno vlogo pri delovanju telesnih sistemov, hormonskem ravnovesju in duševnem zdravju. Kaj se torej zgodi, ko sončne svetlobe primanjkuje?
Koliko škode našemu telesu povzročata mikroplastika in BPA?
Mikroplastika in bisfenol A (BPA) sta postala globalna problema, ki ju povezuje naraščajoča onesnaženost okolja s plastiko. Čeprav smo dolgo verjeli, da je plastika le trpežen material, ki ne vpliva neposredno na naše telo, raziskave kažejo, da mikroplastika in kemikalije, kot je BPA, lahko povzročijo škodljive učinke na zdravje ljudi.
6 raziskav o vplivu tehnologije na našo telesno držo
Tehnologija je nedvomno spremenila naš način življenja, vendar je ta napredek imel tudi nekatere posledice, ki so vplivale na naše telesno zdravje. Eno od področij, na katerem so se pojavili najbolj očitni negativni učinki, je telesna drža. S številnimi urami, preživetimi za zasloni, in nenehnim sedenjem v napačnih pozah, je telesna drža mnogih postala vprašanje, na katerega bi morali bolj paziti.
Potrebujemo v zimskem času dodatke vitamina D?
Vitamin D je pogosto imenovan 'sončni vitamin', in sicer zaradi njegove naravne tvorbe v koži, ko smo izpostavljeni sončnim žarkom. V zimskem času, ko so dnevi krajši in manj svetli, pa je pridobivanje zadostne količine vitamina D iz sonca oteženo, kar odpira vprašanje: ali je pozimi treba posegati po dodatkih vitamina D?
Ali izpostavljenost virusom oslabi ali okrepi imunski sistem?
Najpogostejše vprašanje, ko se pojavi hladnejši del leta, je prav to – ali izpostavljenost virusom gripe in prehlada oslabi ali okrepi imunski sistem? Kako naj bi izpostavljenost sploh dejansko vplivala na imunski sistem? Poglejmo si, kaj pravijo strokovnjaki s tega področja.
Kdo bi moral jemati dodatke magnezija?
Magnezij je mineral, ki je potreben za ohranjanje zdravih mišic, živcev, kosti in srca. Kdaj in kdo bi moral razmisliti o dodatkih magnezija?
Ste vedeli, da imajo objemi 'zdravilne' koristi?
Predstavljamo presenetljive zdravstvene koristi objemanja, od manjšega stresa do boljšega spolnega življenja.
Značilnosti ljudi, ki imajo zdravo spolnost
Spolnost je za večino ljudi pomemben del življenja, ima pa tudi veliko potencialnih koristi za naše zdravje. Zdravstvene koristi zdrave in redne spolnosti vključujejo izboljšano zdravje možganov, izboljšano delovanje imunskega sistema ter nižje stopnje stresa in srčno-žilnih bolezni.
Vse, kar morate vedeti o raku mehurja
Rak mehurja naj bi bil četrti najpogostejši rak pri moških in osmi najpogostejši rak pri ženskah.
Je skeniranje celega telesa nevarno?
Računalniška tomografija, imenovana tudi CT, je vrsta slikanja, ki uporablja rentgenske tehnike za ustvarjanje podrobnih slik telesa. Je tovrstno slikanje nevarno?
5 načinov, kako pozimi lajšati astmo
Pozimi se astma lahko poslabša, saj so hladen in suh zrak, višji nivoji onesnaževal in sezonske bolezni, kot so prehladi in gripa, pogosti sprožilci astme. Telesna odpornost na zunanje dejavnike je v tem času manjša, kar lahko povzroči težave pri dihanju. Vendar pa obstaja več načinov, kako lahko ljudje z astmo zmanjšajo tveganje za poslabšanje simptomov v zimskih mesecih.
Prehrana kot ključni dejavnik pri preprečevanju zimskih bolezni
Ko se temperature spustijo in dnevi postanejo krajši, se naše telo sooča z večjo izpostavljenostjo virusom in okužbam. Zimski meseci so sinonim za prehlade, gripo in oslabljeno imunost. A pravo orožje proti tem težavam morda ne leži zgolj v zdravilih, temveč tudi na vašem krožniku.
Zakaj je zimski zrak največji sovražnik dihal?
Zimski čas prinaša slikovite snežne pokrajine, praznično vzdušje in hladne temperature, vendar ima tudi svoje temne plati, še posebej ko gre za zdravje dihal. Hlajenje zraka, povečano onesnaženje in suh zrak v notranjih prostorih ustvarjajo neugodne razmere za naša dihala. Ta kombinacija dejavnikov lahko sproži ali poslabša številne težave z dihalnim sistemom, od običajnih prehladov do resnejših bolezni, kot so astma, bronhitis in pljučnice.
Najpogostejša motnja srčnega ritma pri starostnikih
Atrijska fibrilacija je najpogostejša vrsta nenormalnega srčnega ritma pri starejših odraslih. Vaše tveganje za atrijsko fibrilacijo narašča prav s staranjem.
Simptomi, ki se pojavijo zaradi plesni
Plesen je pogosta težava v številnih domovih, še posebej v vlažnih in slabše prezračenih prostorih. Čeprav je sprva videti kot estetska nevšečnost, ima lahko plesen resne posledice za zdravje. Spore plesni, ki se sproščajo v zrak, lahko povzročijo vrsto simptomov, od blagih alergijskih reakcij do resnih kroničnih bolezni.
To je lahko pokazatelj kognitivnega upada
Nova študija je analizirala hojo za testiranje zgodnjega kognitivnega upada.
Zakaj ste utrujeni in brez fokusa?
Ali se vam zdi, da težko obdržite pozornost, se spomnite informacij ali opravite naloge z zbranostjo, ki ste jo imeli nekoč? Možganska megla in oslabljena koncentracija postajata vse pogostejši težavi, s katerima se soočajo tako mlajši kot starejši. Vzroki so lahko različni, od stresa in življenjskega sloga do zdravstvenih težav.
