jeza
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Kako komunicirati z verbalno žaljivimi ljudmi?
Ker ljudje jezo izražamo na različne načine, ima lahko mnogo obrazov. Nekateri je ne želijo čutiti, zato jo potlačijo ali pa jo izražajo s pasivno agresijo. Drugi jo težko obvladujejo, zato kričijo, žalijo in so tudi fizično agresivni. Kako se torej znajti v situacijah, ko moramo komunicirati z osebo, ki jo preplavi jeza?
Žalovanje je fluiden proces, ki ga vsak doživlja drugače
Žalovanje je nekaj univerzalnega. Na določeni točki življenja se vsak sreča z žalostjo, bodisi je ta povezana z izgubo ljubljene osebe, ljubljenčka, s koncem partnerskega razmerja, izgubo službe, sprejemanjem diagnoze ali katerokoli drugo spremembo, ki poseže v nas in nam spremeni življenje.
Pisanje dnevnika ima lahko pozitivne učinke na duševno zdravje
Pisanje je preprosto in učinkovito orodje za 'obdelavo' in soočanje z lastnimi občutki. Strokovnjaki pravijo, da na koncu ne prispeva le k psihološkemu olajšanju, temveč tudi k boljšemu fizičnemu počutju.
Bolečine v hrbtu skrivajo vaša neizražena čustva
Po mnenju dr. Johna E. Sarna, avtorja knjižne uspešnice, ki govori o bolečinah v hrbtenici, je tenzijsko mionevralni sindrom (TMS) diagnoza za stanje, v katerem nam čustveni stres in preobremenjenost povzročata telesno bolečino. Trdi, da je TMS trik. Predstava, ki jo vaše telo uprizarja, da bi vas zmedlo in prikrilo vaša nelagodna in negativna čustva.
Kako preboleti boleč partnerski razhod?
Verjetno ni osebe, ki ne bi imela za seboj razhoda s partnerjem. Zaključek nekega poglavja v življenju ni nikoli enostaven, saj je vedno povezan tudi s težjimi čutenji. Žalost, strah, jeza, negotovost – pojavi se vrtiljak čustev, ki spodnese tla pod nogami, v srcu pa zaneti dvom, ali smo sposobni preboleti in biti še kdaj srečni.
Na svojo spolno usmerjenost ne moremo vplivati
V družbi se velikokrat pogovarjamo o tistih, ki so drugačni. S tem jim avtomatično dajemo 'nalepko', da niso eni izmed nas, del normalne družbe, temveč da so nekaj, kar je izven 'normalnih standardov'. To velja denimo za hendikepirane osebe, starejše ljudi, tiste, ki imajo 'zgolj' drugačno barvo las, tiste, ki na takšen ali drugačen način izstopajo, navsezadnje tudi za ljudi, ki jih privlači isti spol. Zakaj pravimo, da so ti ljudje drugačni? Drugačni od česa oz. koga?
Branje mimike pod zaščitno masko
Čeprav je koronavirus, ki je letošnje leto svet obrnil na glavo, očem neviden, so eden od zelo očitnih znakov pandemije zaščitne maske. Marsikdo je mislil, da bo njihova uporaba kratkega veka, a vse bolj očitno postaja, da bodo z nami še precej časa. Ne preostane nam torej drugega, kot da jih sprejmemo kot del življenja in se naučimo potrebnih veščin, med katere sodi tudi branje mimike. Imate tudi vi težave, ker nikoli ne veste, kaj misli in kako se počuti oseba, s katero se pogovarjate, ko nosi masko? Predstavljamo vam nekaj namigov, na kaj je treba biti pozoren.
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
Strah pred intimo: zakaj nastane in kako ga preseči?
Se v razmerju začnete umikati takoj, ko odnos postaja globlji in pričakovanja večja? Se vam zdi, da so vsi vaši odnosi zgolj površinski? Če vam misel na intimo, ranljivost in povezanost s partnerjem povzroča nelagodje, je to lahko znak, da vas je strah intime. Preverite, kaj so najpogostejši vzroki zanjo in kako strah preseči.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Čustva in vrste čustvenih odzivov
Različne vrste čustev vladajo v našem vsakdanjem življenju, na podlagi teh pa se odločamo in sprejemamo odločitve, ko smo srečni, žalostni, jezni, v dolgočasju ali pa celo frustrirani. Aktivnosti, hobije in različne okoliščine izbiramo na podlagi čustev, razumevanje teh pa nam pomaga pri lažjem krmarjenju v življenju. Kaj sploh so čustva in kakšni so čustveni odzivi?
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Konflikt kot priložnost za osebno rast
Obstaja rek, ki pravi, da v odnosu, kjer se partnerja nikoli niti malo ne sporečeta - naj si bo zaradi nakupa stanovanja ali pa najmanjše stvari, kot je pranje perila, se niti ne poslušata - praktično živita drug mimo drugega. Govorimo seveda o konstruktivnih in zdravih konfliktih, kjer sta čustveno zrela posameznika na koncu sposobna prepoznati tudi svoje napake, predvsem pa vzorce delovanja.
Tipi ljubezenskih afer: od ene noči do ljubezenske zasvojenosti
Partnerski in tudi ostali medosebni odnosi so bili že od nekdaj zapleteni. Vedno so se dogajale takšne in drugačne spletke, skrivanja, prirejanja, izkrivljanja resnice, varanja … V današnjem času, v katerem je poznavanje odnosov močno napredovalo, so strokovnjaki razdelili odnosne afere na več različnih tipov. Nekatere so vezane le na spolni užitek, druge na čustveno povezanost, tretje na neskončno iskanje ljubezni. Dejstvo je eno, ljudje si bomo vedno želeli potrditve drugega, občutka ljubljenosti in sprejetosti. A včasih čustva zaradi takšnih in drugačnih razlogov skrenejo iz začrtane smeri. Predstavljamo vam 6 tipov odnosnih afer in njihove poglavitne značilnosti.
Odpuščanje - pot do mirnejšega življenja s sabo in drugimi
Pogosto je najtežje odpustiti sebi. To zahteva grdo soočenje z našimi napakami in težko odločitev, da napak ne ponovimo več. To nikakor ni lahko. A za srečno življenje se moramo naučiti tudi oprostiti - tako sebi kot drugim.
To je treba vedeti, ko se pojavi rak
Pomembno je, da ga čimprej odkrijemo in da ga zdravimo na najsodobnejši način. A zavedati se je treba, da spoprijemanje z boleznijo ni le zdravljenje telesa. Veliko ljudi potrebuje tudi psihološko pomoč, saj se znajdejo v duševni stiski. Vendar pa si tega veliko krat ne upajo priznati, pravi psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri zaradi lastnih pričakovanj, da bi morali biti sami dovolj močni, drugi tudi zaradi strahu pred morebitno zaznamovanostjo v očeh okolice.
’Možganska megla’ je lahko posledica nepravilnega delovanja ščitnice
Nenadni izbruhi jeze, nepojasnjena tesnoba, občutek ’prazne’ glave, jokavost in izolacija od ljudi. Zveni znano? Tovrstne spremembe v čustvovanju so med drugim lahko znak hormonskega neravnovesja in se lahko pojavijo povsem iznenada. Pomembno je, da znamo poslušati svoje telo in ustrezno ukrepati v primeru večjih težav.
Spletne zlorabe, prevare in izsiljevanja
Naivna misel bi bila, da smo na spletu povsem varni. Vse kar objavimo, sploh, če gre za vsebine zasebne narave, ostane v neskončni mreži informacij. Prav zaradi takšnih razlogov bi morali vedno imeti pred očmi pravilo, da na medmrežju delimo čim manj takšnih vsebin, ki bi nam utegnile kdaj škodovati ali postati sredstvo zlorabe. V današnjem času, ki v veliki meri temelji na digitalnem svetu, se lahko pojavljajo številni poskusi napadov, nadlegovanja, ustrahovanja, izsiljevanja, sramotenja, izključevanja … zato je prav, da se znamo zaščititi in s tem izogniti težavam.
Psihologinja razkriva najboljši način za premagovanje nespečnosti
Kognitivno vedenjska terapija trenutno velja v svetu in pri nas *za najboljši način zdravljenja nespečnosti. S tem področjem se v UKC Ljubljana ukvarja klinična psihologinja Vita Štukovnik, ki smo jo vprašali, kako terapija poteka in kaj bi morali vedeti, če imate težave s spanjem. S kognitivno vedenjsko terapijo se te običajno začnejo izboljševati že v nekaj tednih.
Kaj se zgodi s telesom, če vsak dan jemo banane?
Imate radi banane? Potem vam bomo dali dodaten razlog, da jih boste imeli še rajše. Ste vedeli, da banane pomagajo izboljševati razpoloženje, da zmanjšujejo napihnjenost, pomagajo v boju proti raku in zvišujejo raven energije.
Kdaj je (navidezna) pozitivnost toksična?
Verjetno vsi poznamo tiste znane stavke in afirmacije: bodi pozitivno naravnan, ohrani nasmeh na obrazu, razmišljaj le o pozitivnem izidu, dovoljene so samo pozitivne vibracije, tu ni prostora za negativnost … Vse lepo in prav, a ne vedno in za vsako ceno. Konstruktivno je, da smo v življenju pozitivno usmerjeni in se trudimo to tudi ohranjati, a pri tem ne smemo zanikati vseh ostalih čustev, ki jih doživljamo. Včasih nekateri posamezniki v veliki želji živeti pozitivno potlačijo vse tisto, kar se jim zdi, da v tak način razmišljanja ne sodi. V tem primeru lahko govorimo o zlagani pozitivnosti, ki v odnosu do sebe in drugih naredi več škode kot koristi.
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Kako se osvoboditi negativnih čustev iz preteklosti?
Čeprav se morda sliši neverjetno, tudi čustva lahko postanejo navada, ki se je oblikovala s ponavljanjem. Negativna čustva tako lahko postanejo neke vrste motnja, ki vdira v naš vsakdan in na nek način onemogoča bolj osrečujoče, produktivno in zadovoljno življenje. Kako to prepoznamo? Če se nenehno jezimo na svet in ljudi okoli nas. Če jeza postane naš naravi odziv. Ko postanemo zagrenjeni in vdani v usodo, da tako pač mora biti. Ko se zaradi strahu ne upamo poskusiti ničesar novega. Ko ima žalost takšno moč, da nas ohromi in drži na mestu. Ko se venomer vračamo v preteklost in v njej iščemo krivce za lastno počutje. Vse našteto pomeni, da se prepustimo čustvom v tolikšni meri, da niti ne iščemo več rešitev, pač pa se enostavno vedemo tako, kot da je to normalen del nas. A nobene potrebe ni, da je tako …
Rdeča luč naj zasveti, ko preležite cel vikend in ste utrujeni še v ponedeljek
Če si po službi ali čez vikend želite le počitka ter ste nato kljub dvodnevnem poležavanju utrujeni še v ponedeljek, je to znak za alarm, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije. Pogovarjali smo se, kdaj je stres normalen, kdaj pa ga je preveč. In kdaj nam zaradi stresa pripada tudi bolniška.
Pritoževanje ima lahko resne posledice za vaše zdravje
Če občasno potožimo glede situacije ali ljudi, ki nam niso všeč, ni s tem nič narobe. Če pa se konstantno pritožujemo in nergamo o vsakdanjih rečeh, pa ima to lahko resne posledice na našo okoico in naše zdravstveno stanje.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Kadar se človek spopada s težavami na duševnem področju, se ponavadi najprej zateče k svojemu splošnemu zdravniku in/ali k psihiatru, ki mu predpišeta zdravila. Kadar so simptomi duševne motnje tako močni, da motijo vsakdanje življenje in delo, pa ga napotita, naj si poišče psihoterapevtsko zdravljenje.
Ko nam življenje uničuje obsesivno-kompulzivna motnja
Obsesivno-kompulzivno motnjo je mogoče premagati ter zaživeti bolj srečno. Z Aleksandro P. Meško, specialistko klinične psihologije, smo se pogovarjali, kako sprejeti neprijetne, obsesivne misli in kako se znebiti kompulzij, fizičnih postopkov, ki smo jih razvili, da bi zmanjšali občutek tesnobe, ki se pojavi ob misli, ki nam ni všeč.
Se tudi vam zdi življenje brezupno?
Depresija je najbolj razširjena duševna bolezen, okrog 20 odstotkov ljudi se srečuje z njo. V svetu je depresivnih 100 milijonov ljudi, zaradi gospodarske krize bo številka še narasla. Kako depresijo prepoznamo in kako si pomagati?
V Sloveniji živi približno 400 bolnikov z miastenijo gravis
Miastenija gravis (MG) v dobesednem prevodu pomeni »hudo šibkost mišic«. Gre za redko, kronično in neozdravljivo avtoimuno bolezen, s katero se pri nas sooča kar nekaj sto bolnikov in pri kateri je moten prenos živčnih signalov na mišice, zaradi česar se te manj krčijo.
