kako si pomagati
'Pri 32 letih sem mislila, da rak 'lovi' le starejše, potem pa je ujel mene.'
Projekt 'Nismo same', ki si ga je omislila novinarka Ivana Kalogjera, da bi izkazala podporo vsem ženskam, ki so zbolele zaradi malignih bolezni, je med drugimi izpostavil tudi zgodbo mlade Alexandre Domuz Žerič. Njena pripoved se vas bo dotaknila, na drugi strani pa vam bo ponudila upanje in navdih.
4 nevarni tipi glavobolov, na katere morate paziti
Vsake toliko časa ima vsak glavobol. Takrat se ga lahko znebimo že s počitkom, s pitjem veliko vode ali uživanjem banane. A pri nekaterih tipih glavobolov ti ukrepi ne pomagajo. Preverite, na katere glavobole morate biti pozorni.
Ste tik na tem, da obležite v postelji?
Imunski sistem je ključ do dobrega počutja in pravilnega delovanja vseh telesnih funkcij, saj nas varuje pred poškodbami, boleznimi in kužnimi organizmi, vključujoč bakterije, glivice, parazite in viruse iz okolja. Še posebej v jesensko zimskem obdobju pa je pomembno, da dodatno okrepimo svoj imunski sistem in na ta način preprečimo nepotrebna virusna in bakterijska obolenja.
Živila, ki bi jih morali jesti, ko je zunaj mraz
Ni pomembno, kateri datum je zapisan na koledarju. Vedno se moramo tako pri oblačenju kot pri tem, po kakšni hrani posežemo, prilagoditi vremenu, pravi naturopatinja Erika Brajnik. Preberite si, kaj priporoča, kadar postane mrzlo.
Kako si pomagati pri težavah s prebavo?
Zdravje se začne v črevesju in dobra prebava je ključnega pomena, saj omogoča, da telo prejme hranila, ki jih nujno potrebuje in s katerimi si lahko pomaga, da optimalno delujejo tudi vsi preostali deli telesa.
Krči v trebuhu, driska, zaprtje, napihnjenost ... Tu je pravi vzrok!
Sindrom razdražljivega črevesja je najpogostejša bolezen prebavil, ki večinoma prizadene ljudi v srednjih letih, pogosteje se pojavi pri ženskah. Kaže se z bolečinami v trebuhu, nenehnim napenjanjem, občutkom napihnjenosti, bolečinami ob odvajanju in zaprtjem ali drisko – lahko se stanji izmenjujeta. Dobra novica pa je, da bolezen ni nevarna in le redko vodi v hujše zaplete.
Bi prepoznali bronhitis?
Čeprav nam letošnja jesen še ni postregla z ekstremno nizkimi temperaturami, so bolezni že na pohodu. Mednje zagotovo spada tudi bronhitis, vnetje večjih dihalnih poti. Kako ga pravzaprav prepoznati in s čim si pomagati pri zdravljenju?
Naj vam smrčanje ne krati spanca
Smrčanje ne škodi le vam, temveč lahko ruši miren spanec vsem okrog vas. Zaradi smrčanja se lahko vsi zbujate utrujeni, kar lahko posledično vpliva na medsebojne odnose. Kaj sploh je smrčanje in kako si pomagati?
Bananin čaj s cimetom za globok spanec
Želite do boljšega počitka naravno? Pred spanjem si privoščite skodelico bananinega čaja s cimetom, ki bo poskrbel, da bo vaš spanec bolj globok in trden. Zjutraj se boste zbudili bolj spočiti in naspani.
Boleča razjeda želodca. Veste, kaj jo povzroča?
Bolečina v želodcu in neprijeten občutek v zgodnjem delu trebuha v žlički, bolečina, ki seva v hrbet, izguba apetita in telesne teže, slabost in občutek polnosti v zgornjem delu trebuha. To so simptomi, ki lahko kažejo na razjedo želodca. Preverite, kaj jo povzroča in kako si pomagati.
Možnost preživetja po srčnem zastoju je danes trikrat večja
Ob Svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, po vsej Sloveniji do konca meseca poteka več kot 60 brezplačnih dogodkov o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorjev, ki predstavljajo najpomembnejši korak pri ohranjanju življenj zaradi srčnega zastoja. Da je strah pred izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja odveč so na današnji novinarski konferenci pokazali tudi otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, ki so v družbi ambasadorja Svetovnega dneva oživljanja Jureta Koširja predstavili tri enostavne korake, s katerimi vsi lahko pomagamo.
10 skritih sprožilcev tesnobe, ki se jim morate izogniti
Tesnoba postaja vse večji problem sodobne družbe. Okoli 18 odstotkov populacije se v zahodnih državah spopada z njo. In to velja le za primere, ki so diagnosticirani. V resnici je številka veliko večja.
Kaj storiti, ko na potovanju dobite drisko?
S potovalno drisko se sreča od 20 do 50 odstotkov ljudi, ki potujejo v tuje kraje, zlasti afriške, južnoameriške in azijske države. Kako se ji lahko izognete in kaj storiti v primeru bolezni?
Kako si pomagati, ko vas 'useka' v križu?
Bolečina v križu je zelo pogosta težava, ki se pojavlja pri skoraj dveh tretjinah odraslih. Običajno gre za lažjo poškodbo, ki je posledica nerodnega giba, kot so pretiran zasuk, dvig težkega bremena, okopavanje vrta ali kaj podobnega, kjer se poškodujejo vezi in mišice v križu. Včasih pa je lahko tudi posledica starostnih sprememb. Vzrok je včasih tudi zdrs medvretenčne ploščice.
Ste se pripravljene pogovoriti o kontracepciji?
Menstruacija pomeni vrsto izzivov za ženske, saj prinaša telesne spremembe in posledično tudi konstantno nihanje razpoloženja. Ti dnevi v mesecu, kot jih znamo poimenovati, za večino žensk nikakor niso enostavni. Nekatere imajo težave z bolečimi menstruacijami, druge s količno krvavitev, tretje s pojavom mozoljev in aken na koži, četrte z nihanjem razpoloženja. Nekatere pa imajo vse simptome skupaj. Še posebej je težko, kadar se dekleta prvič spopadajo s tem in ne vedo, na koga se obrniti po nasvet in kje poiskati rešitve.
Gripa, angina, prehlad – kaj se vas loteva?
Sezonske viroze v jesenskem in pomladnem času, ko so značilna izrazita temperaturna nihanja, vsako leto prizadenejo več kot polovico Slovencev. Ste tudi vi med njimi?
Kako si pomagati, ko se vname žrelo?
Vnetje žrela, ki ga pogosto spremljata še kašelj in smrkanje, je sila neprijetno. Težko govorimo, med požiranjem nas boli, pa tudi sicer nas prasketa v grlu. Vzrok težav je lahko virus ali bakterija, ravno od povzročitelja pa je odvisno tudi zdravljenje.
Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.
Težave z ušesi: psihosomatski pristopi
Osebe, ki so vsakodnevno izpostavljene intenzivnim zvokom, hrupu ali vpitju se hitro utrudijo in se počutijo nervozno, izčrpano in depresivno.
'Ne moreš biti več moja družica, ker imaš raka'
Družici je prijateljica dejala, da ne more več priti na njeno poročno zabavo, ker ima raka in ker noče nositi lasulje. Nevesta se je namreč bala, da bodo fotografije, ki jih bo hranila za spomin, zaradi njene plešaste glave uničene.
Ste vedeli, da kopel ali prha lahko vplivata na spanec?
Na univerzi v Texasu so se ukvarjali z vprašanjem, kako ljudem pomagati do bolj zadovoljivega spanca. Ugotovili so, da je bilo koristno, če so si eno do dve uri pred spanjem privoščili kopel, ki je imela med 40 in 42 stopinj Celzija. Pomagala je tudi tako topla prha. Oboje je izboljšalo kakovost spanca kot tudi čas, v katerem so ljudje zaspali. In sicer so povprečno zaspali deset minut prej.
Kako pravočasno prepoznati, da je sonca preveč?
Namerno izpostavljanje soncu, zato da bi porjaveli, ni priporočljivo. Zagorelost polti je v resnici obrambna reakcija telesa in kaže že na poškodbe kože zaradi ultravijoličnih žarkov. A kateri so prvi opozorilni simptomi, da je sonca že preveč?
Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.
Po dveh nepotrebnih operacijah ugotovili, da je postavljena diagnoza napačna
Mnogokrat se zgodi, da zdravniki postavijo napačno diagnozo in bolnika posledično napačno zdravijo. Svojo izkušnjo nam je zaupala tridesetletna Slovenka, ki je šele po nekaj letih in dveh operacijah izvedela, da gre za celiakijo. Kako se je s tem spopadla?
Vsi ljudje niso krivi za svojo debelost
Debelost bi morali opredeliti kot bolezen, saj vsi pacienti niso povsem sami krivi, da so debeli, sta opozorila britanska strokovnjaka. Predlagala sta, da bi debelost označili kot kronično stanje, tako kot je to astma ali epilepsija. Menita namreč, da bi na ta način ljudje hitreje poiskali zdravniško pomoč in se ne bi zanašali na hitre nezdrave diete.
Izražanje sožalja na družbenih omrežjih ne pomaga
Morda si mislimo, da z izražanjem sožalja na družbenih omrežjih, izkažemo podporo prijatelju, ki trpi zaradi izgube bližnje osebe in preživlja težke trenutke. A zadnja raziskava spletne strani WebMD je pokazala, da večina ljudi, ki žaluje, objave na družbenih omrežjih doživlja kot nesmiselne, moteče in nepotrebne.
Rodila se je zdrava, a zgodilo se je med igro
11-letna deklica iz Pakistana se spopada z nenavadno mišično motnjo, do katere je prišlo med igro, ko je bila dojenčica. Zaradi nje je njena glava nagnjena za 90 stopinj. Afsheena Kumbar je zaradi nagnjene glave ves čas v hudih bolečinah in le s težavo je, gre na stranišče ali celo na sprehod. Deklica nujno potrebuje operacijo. Pa jo bo prejela?
"Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo"
Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo bolnikov, ki so neozdravljivo bolni. Ne pomeni le zdravstvene pomoči, temveč tudi psihološko in socialno. Poleg tega se opora nudi svojcem. Ne le do smrti bolnika, temveč še v času žalovanja. "Namesto o evtanaziji bi morali govoriti, kako doseči vsem dostopno paliativno oskrbo," meni prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva. V Sloveniji je od leta 2010 sprejet program njenega razvoja, ki pa se povsod ne odvija, kot bi se moral. Naša država v tem ni izjema. Ocene so, da po svetu in tudi v razvitih državah paliativno oskrbo prejme le od 20 do 30 odstotkov vseh, ki bi jim lahko pomagala.
12 let ni vedela, da se spopada z možganskim tumorjem
41-letna mati je izgubila svoj nasmeh, potem ko ji je možganski tumor v velikosti golf žogice, povzročil poškodbo živcev v obrazu. A sedaj je prejela revolucionarno zdravljenje z gama žarki, ki je povsem novo na Otoku. Prestala je že dve operaciji in se počuti veliko bolje.
Vas ob misli na letenje grabi panika?
Poletni meseci kar kličejo po oddihu v bolj ali manj oddaljenih krajih, s tem pa je pogosto povezana tudi uporaba letalskega prometa. A če nekaterim letenje nad oblaki predstavlja čisti užitek, je za druge vir stresa, neobvladljivega strahu ali celo fobij. Kaj so vzroki za vse naštete tegobe in kako preseči strah, si preberite v spodnjih vrsticah.
