l
Ste vedeli, da kopel ali prha lahko vplivata na spanec?
Na univerzi v Texasu so se ukvarjali z vprašanjem, kako ljudem pomagati do bolj zadovoljivega spanca. Ugotovili so, da je bilo koristno, če so si eno do dve uri pred spanjem privoščili kopel, ki je imela med 40 in 42 stopinj Celzija. Pomagala je tudi tako topla prha. Oboje je izboljšalo kakovost spanca kot tudi čas, v katerem so ljudje zaspali. In sicer so povprečno zaspali deset minut prej.
Kdaj bi morali uživati več rastlinskih beljakovin?
V španski študiji se je izkazalo, da so starejši odrasli, ki so pojedli več beljakovin iz rastlinskih virov, izkusili manj zdravstvenih težav povezanih s starostjo, kot tisti, ki so njihovo količino v prehrani zmanjšali. Pri starejših od 65 let je zelo pomembno zadostno uživanje beljakovin, ki naj bodo iz zdravih virov. Strokovnjaki odsvetujejo pretirano uživanje rdečega in predelanega mesa.
Kaj v petih letih zmanjša tveganje za bolezen srca in ožilja za 39 odstotkov?
Celo ljudje, ki pokadijo veliko cigaret in to počnejo že vsaj 20 let, lahko, ko to razvado opustijo, v naslednjih petih letih zmanjšajo svoje tveganje za bolezen srca in ožilja za 39 odstotkov. Kot poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so te bolezni tako v razvitem svetu kot pri nas najpogostejši vzrok prezgodnje smrti. Največ jih povzročita srčni infarkt in možganska kap.
Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.
Sprememba, ki lahko za 15 odstotkov zmanjša tveganje za raka dojk
Namesto govejega ali svinjskega mesa uživajte piščančje ali puranje. To bi lahko zmanjšalo tveganje za pojav invazivnega raka dojk, je pokazala študija ameriškega inštituta National Institute of Environmental Health Sciences. Sodelovalo je več kot 42 tisoč žensk, ki so jih spremljali skoraj osem let. Tiste, ki so uživale več rdečega mesa, so imele večje tveganje, da jih je presenetila neprijetna diagnoza.
Kaj pomaga proti oblivom vročine?
Ženskam, ki jih v menopavzi mučijo oblivi vročine, bi te težave lahko omilile vaje za moč, in sicer bi jih morale izvajati intenzivneje ter dvakrat do trikrat tedensko. To je pokazala študija univerze Linköping na Švedskem. Kot pišejo na svoji spletni strani, gre za prvo študijo, ki se je ukvarjala z vplivom vaj za moč na oblive vročine.
Že 4400 korakov dnevno ima izredno pozitiven učinek
Verjetno ste že kdaj slišali, da bi morali na dan narediti 10 tisoč korakov? V bolnišnici Brigham and Women’s Hospital, ki je raziskovalno povezana z medicinsko fakulteto univerze Harvard, so ugotovili, da je že več kot pol manj korakov dnevno pri starejših ženskah pomenilo občutno manjše tveganje za prezgodnjo smrt. Raziskovalci menijo, da je to odlična novica, saj se marsikdo številke 10 tisoč ustraši. Če pa si lahko vsaj za začetek postavi manjši cilj, ga lažje doseže. Ne obupa, počasi krepi telo in sčasoma zmore vse več.
Razstrupljanje lahko traja od dva do tri dni
Med prazniki se lahko brez slabe vesti prehranjujemo praznično. S tem ni nič narobe, če so ostale dni naši obroki zdravi in uravnoteženi, pravi prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš. Lahko pa od dva do tri dni po praznikih namenimo postu in telesu pomagamo, da se bolje razstrupi.
Vadba, ki lahko podaljša življenje
Dvigovanje uteži bi morali vključiti v svoj vsakdan, pravijo brazilski raziskovalci. V njihovi študiji je sodelovalo 3.878 udeležencev, ki so bili stari med 40 in 85 let. Spremljali so jih šest let in pol. Dvigovanje uteži pomeni močne mišice oziroma več mišične mase. To ne pomeni le boljšega zdravja, temveč tudi daljše življenje. Seveda takšno, ki ga preživimo čim bolj kakovostno.
Skrivnost tistih, ki shujšajo in novo težo obdržijo?
Ameriški raziskovalci so vzeli podatke 375 odraslih, ki so uspešno izgubili odvečno telesno težo, nato pa so novo tudi obdržali. Ugotovili so, da jih je kar 255 vedno telovadilo ob približno istem času, pa naj je bilo to jutro, popoldne ali večer. Menijo, da so s tem razvili navado oziroma rutino, ki je postala ena od skrivnosti njihovega uspeha.
Kakšna hrana ščiti pred boleznijo ledvic?
Raziskovalci Fakultete za javno zdravje Bloomberg Univerze Johns Hopkins so prehrano, v kateri prevladuje zdrava hrana rastlinskega izvora, povezali z manjšim tveganjem za pojav bolezni ledvic. Takšno prehrano sestavljajo polnozrnata žita, stročnice, zelenjava, sadje in oreščki.
Katera živila povzročajo prenajedanje in odvečno težo?
Ljudje, ki so uživali zelo predelana živila, so v primerjavi s tistimi, ki so takih živil pojedli malo, zaužili več energije in pridobili več odvečne teže. To je veljalo, četudi so imeli tako obroki z zelo predelanimi živili kot obroki brez njih isto energijsko vrednost ter količino makrohranil, kot so sladkorji, vlaknine, ogljikovi hidrati in maščobe. Ljudje so pojedli več, ko je bil obrok sestavljen iz zelo predelanih živil.
Kako ji je uspela popolna preobrazba?
Če bi odprli Instagram stran Katie Dunlop, bi lahko pomislili, da je imela vedno tako zdravo in fit telo. Toda resnica ni vedno takšna, kot jo na prvi pogled pokažejo družabna omrežja, odkrito prizna sama Katie. Danes je osebna trenerka. A pred tem se je leta borila z nezdravimi dietami ter nihanjem teže.
7 razlogov, zakaj bi morali uživati lubenico
Poletne počitnice, pikniki, zabave na prostem, sonce, morje in lubenica. Lubenica je zagotovo ena najbolj nepogrešljivih delov poletja in še zelo zdrava je za nas. Kljub temu se je lubenica pri nekaterih dietah znašla na seznamu živil, ki naj jih ne bi uživali, češ da je preveč sladka. A to ni res.
Zdravnica svetuje, kaj storiti ob piku žuželke ali ugrizu klopa
Poleti več časa preživimo v naravi. To koristi tako našemu telesnemu kot duševnemu zdravju. Je pa res, da se nam lahko pripeti, da nas piči žuželka ali ugrizne klop. Zdravnico doc. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med, primarijko, smo vprašali, kakšen je najprimernejši odziv.
Odkrili, kaj lahko zmanjša bolečine med menstruacijo
Raziskava univerze v italijanski Modeni je pokazala, da naj bi bila prevalenca takšnih bolečin med mladimi ženskami celo 84 odstotkov. Ocene prevalence se od raziskave do raziskave sicer razlikujejo. Britanski raziskovalci so tako v svoji oceni stanja, ki je bila leta 2011 objavljena v zborniku BMJ Clinical Evidence Handbook, omenili raziskavo, ki naj bi bila pregled številnih drugih dobro izvedenih manjših iz velikega dela sveta. Objavili so jo leta 2004 in v njej prevalenco ocenili na 59 odstotkov. Bolečine med menstruacijo so očitno težava, ki pesti mnogo žensk in olajšanje bi jim lahko prinesla redna aerobna vadba.
Hrana, ki se ji raje izognite za zdravo srce
Kako pogosto uživate ocvrto hrano? Ameriška študija je pokazala, da ta lahko poveča tveganje za pojav koronarne srčne bolezni. Do te pride, ko srce ne dobiva dovolj krvi, kar je lahko posledica delne zamašitve žil, ki jo dovajajo in se imenujejo koronarne.
Kaj se zgodi, ko rdeče meso zamenjate z ribo in perutnino?
Tisti, ki so v osmih letih začeli uživati več rdečega mesa, so imeli v naslednjih osmih letih večje tveganje za prezgodnjo smrt, je ugotovila ameriška študija. Manjše tveganje so imeli tisti, ki so uživali vse manj rdečega mesa in so tega nadomestili z ribami, perutnino pa tudi vegetarijanskimi obroki.
Tudi kdaj zaspite, lahko vpliva na število kilogramov
Do sedaj smo mislili, da je pomembno le število ur, ki jih vsako noč prespimo. Ameriška študija je pokazala, da moramo postati pozorni še na to, ob kateri uri se vsak dan odpravimo v posteljo. Tisti, pri katerih se ta ura kot tudi število ur, ki jih nato prespijo, iz dneva v dan močno spreminja, imajo večje tveganje za presnovne motnje, kot so debelost, sladkorna bolezen, hipertenzija.
Pomemben napotek v vročih dneh
"Pijmo veliko vode, tudi če nismo žejni. Tako se bomo lahko dovolj potili in tako zniževali telesno temperaturo." Tako zapiše na spletni strani Zdravstvenega doma Ljubljana Milan Žnidaršič, dr. med., spec. spl. in urg. med. Če se vam zdi, da se veliko potite, priporoča, da vodi dodate malo limoninega soka in soli. Izogibajte pa se alkoholu, vročim in sladkim pijačam. Pomembno je, da ne dehidrirate.
Imeli so kar za 66 odstotkov manj možnosti za infarkt ali kap
Britanski raziskovalci so spremljali 1297 ljudi. Polovica je morala 12 tednov šteti svoje korake s posebno napravo, polovici tega ni bilo treba. Tri do štiri leta kasneje so se tisti, ki so morali šteti svoje korake, še vedno gibali več. Poleg tega so imeli za 66 odstotkov manj možnosti, da so v tem času doživeli kardiovaskularen dogodek, kot je srčni infarkt ali možganska kap.
Zelo prijetna navada zelo ugodno vpliva na zdravje srca
Rezultati nedavne raziskave so pokazali, kako pomembno je za naše zdravje, da ne delamo ves čas. Enostavno si je treba vzeti tudi čas za oddih. Treba se je odklopiti od obveznosti in skrbi. To dejansko pozitivno vpliva na naše srce, je pokazala študija univerze Syracuse v New Yorku. Manjše je tveganje za pojav bolezni in tudi srčnega infarkta ali možganske kapi, ki se ju še posebej bojimo.
'Krivec je tudi hrana, ki je prazna.'
Poletje je čas, ko skočimo v kopalke, pa tudi, ko si zaželimo, da bi to lahko storili brez celulita. Kako se te nadloge znebiti, smo se pogovarjali z nutricistko Mojco Cepuš, ki pravi, da lahko to dosežemo tudi z malo drugačno prehrano.
Če ne pretiravamo, je varen in antioksidanten napitek
O kavi je bilo narejeno veliko študij, ki so odkrile kar nekaj pozitivnih učinkov, med drugim so redno uživanje tega napitka povezale celo z manjšim tveganjem za prezgodnjo smrt. A kot pove prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., z ljubljanske Fakultete za farmacijo, je bilo toliko študij bržkone izvedenih tudi zato, ker raziskovalci sami pogosto uživajo kavo in jih zato bolj zanima, kakšno je njeno delovanje.
Kaj je za kar 107 % povečalo tveganje za smrt zaradi bolezni srca?
Vse več ljudi je danes zaposlenih v službah, kjer večino časa sedijo. Avstralski raziskovalci so pri vzorcu 150 tisoč ljudi, ki so bili starejši od 45 let, ugotovili, da so imeli tisti, ki so sedeli več kot osem ur dnevno, tedensko pa so se z zmerno ali intenzivno telesno aktivnostjo ukvarjali manj kot 150 minut, v primerjavi s tistimi, ki so sedeli manj kot štiri ure dnevno in so se vsak dan gibali vsaj eno uro, za kar 107 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja.
Oreščke lahko uživate tudi, če hujšate
Kdor si želi izgubiti odvečne kilograme, se oreščkov pogosto boji, saj so mastna hrana z visoko energijsko vrednostjo. Toda prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš pravi, da je strah odveč. Med hujšanjem si lahko privoščite tudi različne oreščke, vendar v primernih količinah. Poleg tega jih je priporočljivo kombinirati z zelenjavo ali sadjem.
Kdo ima večje tveganje za nevarnega kožnega raka?
Uporabo solarijev so kanadski raziskovalci povezali z večjim tveganjem, da oseba prej dobi melanom. Ta je najnevarnejša oblika kožnega raka. Kot zapišejo na strani Onkološkega inštituta Ljubljana: “Maligni melanom predstavlja približno 5 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka.”
Sadje, ki do 15 odstotkov zniža tveganje za bolezen srca
Imate radi borovnice? Potem si jih le privoščite, saj je nova študija pokazala, da varujejo srce in ožilje. Skledica borovnic na dan je zmanjšala tveganje za bolezen srca in ožilja za od 12 do 15 odstotkov. In to pri prekomerno težkih posameznikih, ki so že imeli vrsto dejavnikov tveganja, zaradi katerih so bili bolj ogroženi za pojav takšnih težav. Pri zdravih ljudeh z normalno težo bi po mnenju raziskovalcev tak učinek imela že manjša količina borovnic.
Kaj poveča tveganje za zgodnjo Azheimerjevo bolezen?
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence; kar 60 do 80 odstotkov bolnikov jo ima. Ne vemo, kaj jo povzroča. Je pa dejavnik tveganja vsekakor starost, saj se običajno pojavi po 65. letu. A okoli 10 odstotkov bolnikov Alzheimerjevo bolezen dobi pred 65. letom. Takrat govorimo o zgodnji obliki. Raziskovalci so odkrili, kaj bi lahko bil dejavnik tveganja.
Še ena posledica prekomernega uživanja slabih maščob
Prehrana, ki vsebuje veliko slabih nasičenih maščob vodi v debelost. In ne le to – vodi tudi v depresijo, so odkrili raziskovalci univerze v Glasgowu na Škotskem. V obvestilu za javnost so zapisali, da znanost že nekaj časa raziskuje povezavo med debelostjo in depresijo. A šlo naj bi za eno prvih študij, ki je razkrila, kakšen je vpliv prevelike količine slabih maščob.
