možgani
Vse, kar morate vedeti o tinitusu
Tinitus je strokovni izraz za šumenje v enem ali obeh ušesih. Je neprijeten, a pogost pojav, ki lahko močno poškoduje sluh posameznika. Kaj morate vedeti o tinitusu, kako se zdravi, kakšni so znaki in kako lahko pomagajo zdravniki?
Odvisnost od sladkorja: odtegnitvena kriza in kako jo omiliti
Zmanjšanje vnosa sladkorja v telo je lahko odličen začetek bolj zdravega načina življenja. Odpoved sladkarijam pa ni lahka. Ponujamo vam koristne nasvete, kako to storiti in se znebiti posledic, ki jih lahko prinese odtegnitvena kriza.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Kaj morate vedeti o prebavnem sistemu?
Hrana, ki jo jeste, ima neverjetno potovanje skozi vaše telo, od vrha (ust) do dna (vaš anus). Na tej poti se absorbirajo koristni deli vaše hrane, kar vam daje energijo in potrebna hranila. Danes pa bomo zajeli opis delovanja prebavnega sistema po korakih.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Simptomi se običajno pojavijo med 35. in 45. letom
Ameriški zdravnik dr. George Huntington je leta 1872 objavil opis bolezni in jo poimenoval dedna horea po grški besedi ples, pri čemer je želel poudariti bolnikove nehotene zgibke in značilno gibanje. Pozneje so bolezen preimenovali v Huntigtonovo bolezen.
Ta vitamin naj bi bil najboljša 'hrana za možgane'
Ob pravilni prehrani je pomembno jemanje vitaminov, ki pomagajo ohraniti zdravje možganov in preprečiti kognitivni upad.
16 neverjetnih stvari, ki se zgodijo, ko smo zaljubljeni
Ko se čisto zares zaljubimo, se v našem telesu in v možganih dogodijo stvari, ki se brez zaljubljenosti ne bi. Poglejmo si 16 najbolj običajnih.
Simptomi benignih tumorjev srca
Čeprav jih imenujemo benigni tumorji, njihov pojav v srcu nikakor ni nenevaren in ga ne smemo prezreti.
Kaj vse vpliva na težave s prebavili?
Najrazličnejše zdravstvene težave so vse pogostejše v današnjem času, ko zaradi tisoč in ene obveznosti zanemarjamo nekaj, kar je tako zelo pomembno – svoje telo. Vsi naši grehi pa se pogosto kažejo tudi v težavah s prebavili. O tem smo se pogovarjali tudi z gastroenterologom Rajkom Kneževićem.
Kaj sta črevesna mikrobiota in človeški mikrobiom?
Človeško telo je gostitelj trilijonov mikrobov ali bakterij. Večina teh je koristnih, vendar lahko postanejo škodljivi, če niso v ravnovesju.
Neverjetna dejstva o našem umu
Na naše misli in vedenje presenetljivo vplivajo na videz nepovezani načini umskih povezav, ki se odvijajo v naših možganih. Poglejmo si nekaj najpogostejših načinov, kako se naš um igra z nami.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Kaj doživljajo ljudje na meji med življenjem in smrtjo?
Nova študija o obsmrtnih izkušnjah je vključevala 567 moških in žensk, ki se jim je med hospitalizacijo v Združenih državah in Združenem kraljestvu ustavilo srce.
Kako se v najkrajšem možnem času naučiti največ?
Si odlašal z učenjem in ti je zmanjkalo časa? Vsem kampanjskim učencem je situacija poznana ... Vendarle pa obstaja rešitev. Poglejmo si nasvete, kako v najkrajšem možnem času narediti največ.
Tako droge vplivajo na duševno zdravje
Da je zloraba alkohola in drog lahko povezana s pojavom težav v duševnem zdravju, si verjetno že slišal.
Sedem ur spanja je idealnih za večino odraslih, ugotavlja študija
Nedavno izvedena študija kaže, da naj bi bilo sedem ur spanja, nič več in nič manj, morda optimalna količina za večino odraslih oseb.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
5 enostavnih načinov, kako lahko možgane streniramo, da so pozitivni
Rešitev ni, da se pretvarjamo, da na svetu ni ničesar negativnega. Niti da nekomu svetujemo, da se izogiba stresu, saj je to danes skoraj nemogoče. Namesto tega lahko preprosto svoje možgane streniramo, da ostajajo pozitivni. Počutili se bomo mnogo bolje in srečneje.
Poznaš pasti branja?
Prav si prebral. Kot vsaka stvar v življenju ima tudi branje svoje dobre in manj dobre stvari. Tisti, ki radi berete, boste verjetno skočili v zrak in rekli 'nemogoče'. Pa je.
Nasveti nevroznanstvenice za preprečevanje demence
Dr. Lisa Mosconi, nevroznanstvenica, je za portal healthista razkrila nekaj nasvetov, ki naj bi dokazano pomagale preprečevati demenco.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
To razlog za nenehno utrujenost
Pogosta ali celo redna utrujenost je v današnjih časih zelo pogosta. Približno tretjina zdravih najstnikov, odraslih in starejših posameznikov naj bi poročala, da se pogosto počutijo zaspane ali utrujene.
Zakaj je pomembno, da ne verjamemo vsemu, kar govori naš um?
Ste tudi vi med tistimi, ki velikokrat preprosto ne morejo izklopiti takšnih in drugačnih misli? Se tudi vi (pre)večkrat počutite, kot da ste nenehno v svoji glavi, izgubljeni v svojih mislih in celo večkrat odtavate in sploh niste prisotni v trenutku?
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
Lahko hrana pomaga pri lajšanju tesnobe?
Vsak od nas se kdaj pa kdaj počuti tesnobno, zaradi česar smo lahko zaskrbljeni, napeti ali čutimo strah in neprijetno tiščanje v prsih. Vendar obstaja več strategij, ki jih lahko uporabimo za boljše počutje, med drugim si lahko pomagamo tudi s tem, da izboljšamo svojo prehrano.
