možganov

Se to zgodi v trenutkih pred smrtjo?
Dolga leta se že ugiba, kakšen je trenutek med življenjem in smrtjo, o čem človek razmišlja, ali je res, da se mu ključni trenutki v življenju še enkrat odvrtijo pred očmi, ali se zaveda, da je to konec in podobno. Kot kaže, smo prvič v zgodovini človeštva res korak bližje temu odkritju.

4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.

Vse, kar morate vedeti o tinitusu
Tinitus je strokovni izraz za šumenje v enem ali obeh ušesih. Je neprijeten, a pogost pojav, ki lahko močno poškoduje sluh posameznika. Kaj morate vedeti o tinitusu, kako se zdravi, kakšni so znaki in kako lahko pomagajo zdravniki?

Odvisnost od sladkorja: odtegnitvena kriza in kako jo omiliti
Zmanjšanje vnosa sladkorja v telo je lahko odličen začetek bolj zdravega načina življenja. Odpoved sladkarijam pa ni lahka. Ponujamo vam koristne nasvete, kako to storiti in se znebiti posledic, ki jih lahko prinese odtegnitvena kriza.

Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.

Vse, kar morate vedeti o ADHD
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je stanje duševnega zdravja, ki lahko povzroči nenavadne stopnje hiperaktivnosti in impulzivnega vedenja.

Kaj povzroča nočne more?
Vsi smo imeli že vsaj enkrat v življenju nočno moro. Če do teh prihaja le občasno, so nekaj povsem normalnega. A ko postanejo pogoste, morda celo redne, lahko močno poslabšajo kakovost spanja in z njim načnejo tudi naše zdravje.

Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Evo Štajner.

Poznate Gaucherjevo bolezen?
Gaucherjeva bolezen (GD) je lizosomska bolezen kopičenja, ki zajema tri glavne oblike (tip 1, 2 in 3) ter manj značilno obliko, ki se pojavi v plodovem razvoju.

Miti o 'pravilni' negi kože
Veliko ljudi je vsak dan na 'lovu' za najnovejšimi strategijami, kako ohranjati kožo zdravo, mladostno, čvrsto in sijočo. Pri tem naletimo na marsikateri mit, ki je v naši družbi še vedno prisoten in, roko na srce – preprosto ne deluje.

Zakaj nekateri pogosteje doživljajo lakoto?
Naše telo je odvisno od hrane, da zadovolji svoje energetske potrebe, zato je povsem normalno, da nekaj ur po jedi začutimo lakoto. Če pa vaš želodec nenehno zahteva več, včasih tudi celo takoj po obroku, je morda kaj narobe z vašim zdravjem.

Simptomi se običajno pojavijo med 35. in 45. letom
Ameriški zdravnik dr. George Huntington je leta 1872 objavil opis bolezni in jo poimenoval dedna horea po grški besedi ples, pri čemer je želel poudariti bolnikove nehotene zgibke in značilno gibanje. Pozneje so bolezen preimenovali v Huntigtonovo bolezen.

Bi prepoznali simptome Parkinsonove bolezni?
Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna, idiopatska, počasi napredujoča motnja centralnega živčnega sistema.

'Zdravilo' za Alzheimerjevo bolezen, ki je bilo razglašeno za pomemben preboj
Prvo zdravilo za upočasnitev uničenja možganov pri Alzheimerjevi bolezni je bilo razglašeno za izjemen pomemben dosežek. Poglejmo si, zakaj.

Kaj doživljajo ljudje na meji med življenjem in smrtjo?
Nova študija o obsmrtnih izkušnjah je vključevala 567 moških in žensk, ki se jim je med hospitalizacijo v Združenih državah in Združenem kraljestvu ustavilo srce.

Sedem ur spanja je idealnih za večino odraslih, ugotavlja študija
Nedavno izvedena študija kaže, da naj bi bilo sedem ur spanja, nič več in nič manj, morda optimalna količina za večino odraslih oseb.

Bolezen, ki prizadene arterije srca in možganov
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se na stenah arterij nalagajo holesterol in druge maščobne snovi, posledica pa je vidna v zožitvi omenjenih žil. Velja za resno bolezen, ki pa običajno v začetnih oblikah ne kaže simptomov.

Zakaj moramo uživati vitamine?
13 vitaminov naj bi bilo po mnenju strokovnjakov absolutno potrebnih za naše zdravje. Mednje spadajo vitamini A,C, D, E, K in skupina vitaminov B, ki jo tvorijo tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, biotin, B6, B12 in folati. Kje najdete te vitamine in zakaj so tako pomembni?

Hrana, ki jo je dobro jesti v 20, 30, 40 letih ...
V najstniških letih potrebujemo več kalcija, da si izgradimo močne kosti, v 30 letih več energije, ker imamo številne obveznosti z družino in službo, v 40 se presnova upočasni in moramo znova prilagoditi prehrano. Preverite, kaj je dobro jesti v različnih življenjskih obdobjih.

Krepi odpornost, odpravlja glavobol, nespečnost, uravnava holesterol ...
Ste že slišali za vodni kefir? Gre za doma pripravljen probiotični napitek, ki skrbi za zdravo črevesno floro, pomlajuje naše telo, krepi odpornost, odpravlja glavobole, nespečnost, uravnava holesterol in še bi lahko naštevali. Pozitivnih učinkov je mnogo, vodni kefir pa si lahko pripravite kar sami doma.

Znani igralec po kratkotrajni smrti: 'Videl sem belo svetlobo'
Kanadski igralec Donald Sutherland, ki je tekom kariere zaigral v skoraj 200 različnih filmih in serijah, se je v svojih 87-ih letih soočil z nenavadnim številom sicer redkih bolezni, ena izmed njih pa ga je pripeljala celo do kratkotrajne smrti.

Alzheimerjeva bolezen in nove tehnike spopadanja z njo
Alzheimerjeva bolezen – bolezensko stanje, ob omembi katerega mnoge spreleti srh. A če jo odkrijemo v zgodnjem stanju, lahko bolniku omogočimo kakovostno in kar se da dolgo dostojno življenje. Danes so namreč poleg zdravil na voljo tudi tehnike, ki se precej uspešno spopadajo z napredovanjem simptomov. V nadaljevanju bomo eno od njih podrobneje spoznali.

Vse, kar morate vedeti o barvni slepoti
V družbi kroži nešteto mitov o barvni slepoti tako pri živalih kot tudi in predvsem pri ljudeh. Barvna slepota ne pomeni nujno, da človek vidi svet črno-bel, temveč pomeni, da oko ne vidi barv tako, kot bi jih moralo. Poznamo več vrst barvne slepote, zato si poglejmo dejstva.

Nasveti nevroznanstvenice za preprečevanje demence
Dr. Lisa Mosconi, nevroznanstvenica, je za portal healthista razkrila nekaj nasvetov, ki naj bi dokazano pomagale preprečevati demenco.

Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.

Zakaj je imela kraljica Elizabeta II. obarvane roke?
Dr. Deb Cohen-Jones je že prejšnji teden opozorila, da so fotografije rok kraljice Elizabete II., ko je na zadnjem 'slikanju' pozirala skupaj z novo premierko Združenega kraljestva Liz Truss na gradu Balmoral na Škotskem, morda znak slabšanja zdravja.

Veste, kaj je motnja kompulzivnega kopičenja?
Verjetno vsak med nami pozna koga, ki rad zbira stvari – pogovorno in malce v šali takšnim osebam pravimo, da so 'hrčki'. A motnja kompulzivnega kopičenja je veliko več kot le zbiranje ali shranjevanje določenih predmetov, saj močno poseže v odnose, zdravje in vsakodnevno delovanje takšne osebe.

Ali je konzervirana tuna zdrava?
Ali je tuna v konzervi zdrava? Kratek odgovor je da, absolutno!

Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.

Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?