negativni
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Vse, kar morate vedeti o virusu HIV
HIV se običajno prenaša s spolnim stikom ali uporabo skupnih igel.
Dr. Miran Križančič: Odločitev za estetsko operacijo ni kot odhod v supermarket
Estetske operacije že dolgo niso več tabu tema, saj se jih poslužujejo skoraj vse generacije, od mladih do tistih malo starejših, medtem ko obstaja veliko različnih razlogov, zakaj se ljudje odločajo zanje. O tem in o najpogostejših lepotnih operacijah pri nas, najnovejših trendih in postopkih smo se pogovarjali tudi s priznanim lepotnim kirurgom.
Teorije zarot: zakaj nas tako privlačijo
Različne teorije zarot v ljudeh vedno zbujajo mešana čustva, saj s seboj nosijo pridih skrivnostnosti in vprašanj: »Kaj pa če je vse res?« Pojavljale so se že skozi zgodovino, zlasti v obdobjih krize, ki jih običajno spremljajo strah, negotovost, zmanjšanje občutka varnosti in kontrole, kar še bolj spodbuja takšen način razmišljanja. Teorije zarot se razvijajo skoraj na vseh področjih – od politike, življenja slavnih oseb, zdravstva, vojske, skratka vsega, kar se dotika naših življenj. A kaj je tisto, kar žene takšno razmišljanje, in kdo so ljudje, ki tako zelo radi verjamejo?
Še je čas za novoletne zaobljube – preproste zaobljube, ki se jih lahko dejansko držite
Novo leto za mnoge ljudi pogosto predstavlja nov začetek na simbolni ravni. Mnogo ljudi si zada velike zaobljube, ker pa so slednje mnogokrat prevelike, kaj kmalu odnehajo. Od obljub samemu sebi, da bomo drastično izgubili težo in se začeli s prvim januarjem kar naenkrat zdravo prehranjevati do tistih obljub, da bomo naenkrat svoje življenje popolnoma obrnili na glavo.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Ne boste verjeli, kaj vam lahko pomaga
Imunski sistem je ključ do dobrega počutja in pravilnega delovanja vseh telesnih funkcij, saj nas varuje pred poškodbami, boleznimi in kužnimi organizmi. Prav zaradi tega je njegova zaščita ključnega pomena, krepitve pa se je potrebno lotiti celostno in pri tem paziti še na zdravo prebavo. Zakaj prebavo? Ker se kar 80 odstotkov celic našega imunskega sistema nahaja prav v prebavnem traktu.
Ste kronično nezadovoljni?
Osnovna predpostavka človeškega vedenja je, da iščemo užitek in dobro počutje ter se skušamo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom. A včasih se zdi, da nekateri pravzaprav gojijo slabo voljo, zagrenjenost in nezadovoljstvo. Tudi če jim v življenju ničesar ne manjka in nimajo nikakršnega razloga za nerganje, se kar naprej pritožujejo. Nekateri pravijo temu kronično nezadovoljstvo, v zadnjem času pa se pojavlja celo termin zasvojenost z nesrečo.
Tako lahko poskrbite zase
Besedno zvezo 'skrbeti za svojo rit' lahko razumemo na različne načine: najpogosteje z njo označujemo ljudi, ki delajo vse za to, da jim je udobno, da imajo ležerno življenje in jim nič ne manjka. A tudi v dobesednem smislu bi morale te besede večkrat švigati skozi naše misli, sploh glede na dejstvo, da je rak na debelem črevesu in danki peti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri nas. V tem smislu lahko za svojo zadnjo plat ustrezno poskrbimo samo z ustrezno preventivo, saj se bolezen dolgo razvija brez očitnih znakov. Na srečo imamo v Sloveniji odličen javnozdravstveni ukrep, ki je pripomogel k občutnemu padcu novih primerov raka debelega črevesa in danke.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
To se lahko zgodi, če preveč spite
Pravijo, da nobena skrajnost ni dobra. To velja tudi za spanje. Če premalo spimo, si lahko nakopljemo zdravstvene težave, prav tako pa ni dobro, če spimo preveč. Tokrat predstavljamo, kaj se dogaja z našim telesom, če preveč spimo.
Zakaj še vedno ne poznamo izraza ’daddy issues’?
Izraz ’daddy issues’ je besedna zveza, ki je v vsakodnevnih pogovorih pogosto zlorabljena oziroma tolmačena napačno. Nekateri menijo, da opisuje ženske, ki imajo nerazrešene težave z očeti, drugi so prepričani, da se nanaša na vse, ki imajo rade starejše moške, spet tretji pa so mnenja, da takšne ženske težko oblikujejo zdrave partnerske odnose. Preverite, kaj je res in zakaj se v psihologiji tovrstne težave imenujejo tudi ’očetovski kompleks’.
Za pravi odgovor vprašajte znanost
Po tednu evropskega javnega zdravja, ki je bil namenjen tudi krepitvi zaupanja v zdravstvo, se pri nas začenja ozaveščevalna kampanja Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika. Strokovnjaki s področja zdravstva bodo v sklopu kampanje ljudem, ki danes zaradi preobilja informacij že težko ločijo med miti in resnicami, dali preverjene odgovore na njihova vprašanja, obenem pa jih bodo spodbudili k temu, da kritično presojajo informacije, ki jih dobivajo iz nepreverjenih virov ali slišijo od drugih.
Vas kdaj spreleti misel: 'Kaj je narobe z mano?'
Ob takšnih in drugačnih čustvih ter občutij, ki so velikokrat posledica preobremenjenosti ali pa različnih življenjskih okoliščinah, skorajda ni človeka, ki ga ne bi vsaj občasno spreletela misel, 'kaj je narobe z mano?'.
Negativna pristranskost – ko so za naše nerganje 'krivi' možgani, ne mi
Dejstvo je, da imajo kritike pogosto večji vpliv kot pohvale, slabe novice pa pritegnejo več pozornosti kot dobre. Ste se kdaj zalotili, da ves dan razmišljate o žaljivki, ki jo je izrekel sodelavec, čeprav ste imeli sicer precej dober dan? Se kljub vsemu lepemu, kar je mogoče opaziti, osredotočate zgolj na svoje napake? To, kar opisujemo, ni zgolj lastnost perfekcionistov, temveč je značilno tudi za ljudi, ki so nagnjeni k negativni pristranskosti. Poglejmo si jo nekoliko podrobneje.
5 nasvetov za zdravo prebavo
Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa se pogosto poslužujemo nezdravih navad, kar se nam lahko hitro maščuje. Ker se telo avtomatično odziva na to, kako ravnamo z njim, se mnogi med nami srečujejo s funkcionalnimi tegobami prebavnega sistema: zaprtjem, zgago, napihnjenostjo, neurejeno prebavo. V kolikor stanje ni bolezensko, je zdrava prebava skoraj zagotovo dosegljiva – pomaga lahko že pet majhnih, a pomembnih sprememb v našem vsakdanu.
Vsi pozitivni in negativni vplivi teka na naše duševno zdravje
Kdaj pri teku govorimo o sproščanju, kdaj o bežanju? Nemalo raziskav je bilo opravljenih na temo odvisnosti od teka, ampak kaj o njej sploh vemo in kako 'realna' je?
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
Glavne prednosti in slabosti ketonske diete
Glavno načelo ketonske diete je zmanjšan vnos ogljikovih hidratov. Ko beseda nanese na njo, se zdi, da smo ljudje razdeljeni le na dva pola - tiste, ki nanjo absolutno prisegajo in jo priporočajo vsem ostalim, ter tiste, ki opozarjajo na njene bistvene pomanjkljivosti, ki se dotikajo predvsem zdravstvenega vidika in samega zdravja. Dejstvo je, da ima ketonska dieta, tako kot vse v življenju, svoje prednosti in slabosti, kot takšna pa tudi ni primerna za vse in za vsakogar.
Tehnike sproščanja so ključ do notranjega miru
Med vsemi izzivi, s katerimi se svet sooča med trenutno pandemijo covida-19, so psihični pritiski eni od največjih. Sprožilci stresa, tesnobnih občutij in celo večjih psihičnih težav so povsod okoli nas. Izguba službe, finančne težave, skrb za zdravje najbližjih, družbena osamitev in pomanjkanje stikov z najbližjimi – to je le nekaj najpogostejših. Borba s kolektivno negotovostjo je tako postala nekaj običajnega. Tokrat vam predstavljamo nekaj priljubljenih tehnik sproščanja, ki vam lahko pomagajo na poti do notranjega miru in boljšega počutja.
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
Kako se soočiti z zavrnitvijo?
Življenje je morje neskončne izbire. Izbire pravih stvari, pravih trenutkov in pravih ljudi. Ko dejansko živimo in si dovolimo želeti in upati, je zavrnitev vedno mogoča. Mnogo ljudi pravi, da nanje ne vpliva, a vsi vemo, da čustva ob njej niso ravno prijetna. Kako se lahko naučiš soočati z zavrnitvijo?
Kdo je psihično bolj odporen na pandemijo koronavirusne bolezni?
Ljudje se zelo različno odzivamo na stresne razmere, kamor sodi tudi pandemija koronavirusne bolezni in z njo povezane spremembe življenjskega sloga. Vsak lahko opazi, da nekomu že najmanjša sprememba predstavlja veliko, neobvladljivo motnjo, drugi pa se z njo niti ne obremenjuje. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kateri tipi osebnosti se najlažje spopadajo s pandemijo.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Čustvena zanka preteklosti: Kako in zakaj jo pustiti za seboj?
Zakaj se včasih tako močno oklepamo preteklosti? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok vse tisto, kar nam je povzročilo bolečino in trpljenje? Zakaj se še kar vračamo v zgodbe, ki so že zdavnaj minile? Odgovor je preprost.
Žrtve samozaničevanja in občutki manjvrednosti
Življenje nam na poti postavlja nešteto ovir, izzivov in preizkušenj, a nobena ni tako velika kot tiste, ki si jih ustvarjamo sami. Samosabotaža se zgodi, ko se logični, zavestni um ne zmore ustrezno soočiti s podzavestjo. Slednja predstavlja tisti kritični notranji glas, ki nas zadržuje na mestu in otežuje naša prizadevanja. To vključuje vsa vedenja ali misli, ki nas oddaljujejo od tistega, kar si v življenju najbolj želimo. »Nisi dovolj dobra/sposobna/pametna/privlačna.« »Tega ne boš nikoli dosegel.« »To je prevelik zalogaj zate.« Se tudi sami kdaj zalotite, kako vam vztrajno prigovarja tihi glasek?
Ko s hrano lajšamo stisko, žalost, osamljenost, tesnobo
Kompulzivno prenajedanje je motnja hranjenja, pri kateri posameznik v kratkem časovnem okviru nenadzorovano uživa ogromne količine hrane. Pri tem seveda ne gre za način hranjenja, ki ga vsake toliko izkusi skoraj vsak, zlasti ob praznovanjih in v času PMS- ja pri ženskah, temveč za bolj radikalno obliko prehranjevanja.
