občutek krivde

Distrakcije so ubijalec produktivnosti
Delaš tisto seminarsko, pišeš esej ali se učiš za izpit, in se ti itak ne da. Ni zabavno. Vleče te, da bi malo pogledal na telefon, ki je točno 10 cm stran. Čez eno uro si še vedno na isti strani skripte in globoko v nekem obskurnem internetnem rabbitholu.

Ali veste zakaj ste utrujeni?
Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.

10 znakov, da ste v zdravem odnosu s seboj
Če bi vam rekli, da naštejete vse ljudi, ki jih imate radi, koliko časa bi trajalo, da bi omenili tudi sebe?

Zato je idealizacija partnerskih odnosov škodljiva
Predstavljajte si, da vas človek vidi kot nadpovprečno bitje brez napak in vas kuje v zvezde ... Dokler vas ne spozna v celoti. Nihče od nas si ne želi takšnega razmerja, ker smo navsezadnje vsi samo ljudje z lepimi in manj lepimi lastnosti. Poglejmo si, zakaj vse je še idealizacija partnerskih odnosov škodljiva.

'Slaba hrana ne obstaja!'
Zagotovo ste že slišali za 'kulturo diet' in njene škodljive posledice. Verjetno tudi veste, da popolno odpovedovanje eni hrani, enemu živilu ali skupini živil navadno vodi v ekstremna vedenja, ko pač enkrat posežemo po tovrstni hrani. O tem, zakaj ni nobeno pretiravanje dobro, še manj ekstremizem, zakaj se moramo enkrat za vselej odreči kulturi diet in zakaj slaba hrana sploh ne obstaja, je spregovorila tudi Stefani Sassos, ki je za Good Housekeeping napisala čudovito besedilo, ki ga povzemamo v nadaljevanju.

Nekdanji profesionalni kolesar odkrito spregovoril o motnji hranjenja
Bulimija nervoza, pogosto imenovana bulimija, je motnja hranjenja, ki ne izbira po spolu, rasi ali statusu, nanjo pa niso imuni niti vrhunski športniki. Nekdanji profesionalni kolesar, ki ima za seboj kar nekaj zavidljivih uspehov, je tokrat spregovoril tudi o svojem notranjem boju, štetju kalorij, prenajedanju in bruhanju, vse to pa je trajalo kar 17 let. Več o tem pa v nadaljevanju.

''Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde''
V najzgodnejših letih lahko doživimo travmatične dogodke, na katere se lahko odzovemo tako čustveno kot telesno, hkrati pa nas lahko posledice spremljajo še dolga leta, a se včasih tega niti ne zavedamo. In prav zato je pomembno, da imamo na voljo ustrezno zdravljenje, ki nas lahko osvobodi težke prtljage, zaradi katere ne moremo zares naprej. "Ne zaslužim si, umazan sem, nisem vreden ... Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde, s katero potem zamaskirajo tisti grozen občutek nemoči," poudarja doc. dr. Robert Oravecz.

Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.

''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.

Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.

8 stvari, za katere si lahko hvaležen, tudi ko se ti zdi vse brez zveze
Ti po glavi 'plešejo' misli, da si najbolj nesrečen človek, četudi imaš skoraj vse, kar morda kdo drug niti nima? Naj ti povemo nekaj razlogov, zakaj si lahko v vsakem trenutku hvaležen.

Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.

Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar. Kako si pomagati?
Prehodi iz različnih življenjskih obdobij so pogosto povezani z določeno mero krize in nič drugače ni na prehodu v upokojitev. Čeprav jo marsikdo nestrpno pričakuje in morda celo leta dela načrte za obdobje, ko bo imel končno več časa zase, pa obstaja verjetnost, da se ob tem pomembnem prehodu pojavi določena psihološka kriza. Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, spol in poklic.

Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.

Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.

Vabim te na kavo – kaj vse naj bi ženske vedele o intimnem zdravju?
Tudi v Sloveniji mlajše ženske včasih z negotovostjo poiščejo pomoč pri intimnih nadlogah. Skupina študentov farmacije se je to odločila spremeniti.

Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.

Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.

Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.

Takšne osebnosti naj bi najpogosteje varale
91 odstotkov ljudi se zaveda, da je nezvestoba v zakonu moralno napačna odločitev. 64 odstotkov ljudi pravi, da ne bi bili pripravljeni oprostiti svojemu partnerju, če bi jih prevaral. A kar 54 odstotkov jih pravi, da poznajo nekoga, ki ima nezvestega partnerja.

Kakšna je filozofija učenja Louise Hay?
Kaj bi dejali, če bi vam nekdo rekel, da ste sami stoprocentno odgovorni za svoje življenje in vse, kar se vam v njem dogaja? Nekateri bi bili skrajno jezni, nekaterim bi bilo vseeno, določeni bi se zamislili nad sabo, spet drugi pa bi potrebovali nekaj časa, da dojamejo to trditev. Začetni stavek izvira iz newagevskega gibanja, katerega začetnica je tudi Louise Hay.

Nasilje v odnosu niso vedno modrice
Zakaj je tako zelo pomembno, da se o nasilju v odnosih več govori? Zato, ker so nekatere oblike nasilnega vedenja tako zelo prikrite, da se veliko časa morda sploh ne zavedamo, da smo v zlorabljajočem odnosu. Preveri, kateri so ključni alarmi, da odnos ni zdrav in da ga je bolje zaključiti. In ne pozabi – nikoli ne čakaj, da bolje.

Kaj je čustveno prenajedanje?
Ne jemo vedno samo zato, da bi potešili lakoto, ampak lahko v hrani vidimo tudi možnost za lajšanje negativnih čustvenih stanj, tolažbo, nagrado in razbremenitev od stresa. V psihologiji je znano, da so hrana in čustva močno povezani, kar se lahko kaže tudi v obliki raznovrstnih motenj hranjenja. A tokrat postavljamo v ospredje predvsem to, kako čustva vplivajo na prekomerno težo, ter razliko med čustveno in fizično lakoto.

Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.

Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.

V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.

Ste kronično nezadovoljni?
Osnovna predpostavka človeškega vedenja je, da iščemo užitek in dobro počutje ter se skušamo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom. A včasih se zdi, da nekateri pravzaprav gojijo slabo voljo, zagrenjenost in nezadovoljstvo. Tudi če jim v življenju ničesar ne manjka in nimajo nikakršnega razloga za nerganje, se kar naprej pritožujejo. Nekateri pravijo temu kronično nezadovoljstvo, v zadnjem času pa se pojavlja celo termin zasvojenost z nesrečo.

Kaj je komplicirano ali podaljšano žalovanje?
"Komplicirano žalovanje je oblika žalosti, ki obvlada človekov um in ga ne izpusti," pravi ena od misli. Posameznikom s to izkušnjo izguba močno poseže v življenje, zato si ne znajo predstavljati, kako bi se lahko počutili bolje. Žalost prevlada v njihovih mislih in občutkih, prihodnost brez ljubljene osebe pa se jim zdi mračna in brez pravega smisla.

Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.