odnos s starši
Pet znakov, ki kažejo, da tvoje prijateljstvo s človekom ni pravo
Prijateljstvo je nekaj, kar nam je takoj za družino v življenju najpomembnejše. Ker nekateri nimajo sreče z družino, včasih prijateljstvo postavljajo celo na prvo mesto. Zato rek "Pazi, s kom se družiš" še kako drži.
Ortodont – kdaj, zakaj in kako?
V zobozdravstvu poznamo več specializacij, ki se ukvarjajo z različnimi vejami zdravljenja zob in obzobnih tkiv. Najbolj poznana poleg kirurgije je ortodontija oziroma s polnim imenom: čeljustna in zobna ortopedija. V nasprotju s splošnim mnenjem, da ortodont zgolj ravna zobe, je to ena od širših vej zobozdravstva, ki se ukvarja tako z manjšimi otroki kot tudi odraslimi in zdravi različne nepravilnosti ugriza, ki niso omejene na zgolj lepšo postavitev zob.
Se znaš 'pametno' prepirati?
Vsi vemo, da konflikti nikakor niso prijetni, so pa, verjamemo ali ne, potrebni. Z njimi lahko, če si le dovolimo, rastemo in se razvijamo, navsezadnje pa tudi gradimo odnos, bodisi s partnerjem, prijateljem ali starši. Kako se lahko naučimo odzivati v konfliktih, kako se lahko, če smo pretirano temperamentni, naučimo umiriti, in najpomembnejše – kako se lahko 'pametno' prepiramo? Tokrat je naš Oskar v sveži video vsebini zajel vse to.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Kako (pre)živeti s starši?
Skoraj vsak mladostnik ve, kako zahtevno je lahko življenje s starši v najbolj turbulentnih letih.
Kako sprejeti notranjega otroka v sebi?
Vsak ima notranjega otroka. Nekateri se ga zavedajo in ga sprejemajo, drugi so popolnoma nevedni o njegovem obstoju, spet tretji pa iščejo načine, kako ga prepoznati. Zakaj je pomembno, da sprejmemo, objamemo in prepoznamo svojega notranjega otroka? Ker nosi vse tiste vsebine, dobre in slabe, ki nas v odraslosti bodisi ovirajo ali pa nas vodijo do zdravih odnosov.
Ko se ljubosumje zaplete v prijateljstvo – kako ga opaziti?
Ljubosumje v prijateljskih odnosih nikakor ni dober znak, celo nasprotno – navadno nam kaže, da nismo v najbolj 'zdravem' odnosu. Poglejmo si, zakaj in kaj lahko storiš.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Zakaj nas privlačijo čustveno nedostopni partnerji?
Čustveno nedostopni partnerji so tisti, ki se v razmerju ne morejo ali nočejo zavezati. Navadno si želijo ohranjati zgolj priložnostne in nedefinirane odnose, da bi se izognil soočenju s čustvenimi obveznostmi, brez česar pa v resnem in zavezujočem razmerju ne gre. Če v svoje življenje vedno znova privabljamo moške, ki ne zmorejo ali ne znajo oblikovati zrele partnerske zveze, je pomembno razmisliti o vsebinah, ki jih nosimo v sebi.
Najpogostejše laži, ki jih izrečejo starši
Starši nam, seveda v dobri veri, da delajo najboljše za nas, pogosto lažejo oz. izrečejo kakšno neresnico. Šele tekom odraščanja in ob vstopu v odrasla leta se zavedamo, da so nam hoteli seveda najboljše, a včasih nam tudi s tem ne delajo usluge. Katere so najpogostejše laži, ki jih izrečejo starši?
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Imaš občutek, da starši preveč 'silijo' vate?
Si tudi ti želiš malo več miru in zasebnosti? Imaš občutek, da starši nenehno silijo vate z vprašanji, hkrati pa ti denimo celo prihajajo v sobo nenapovedano in niti ne potrkajo, čeprav si ravno to želiš? Nemalo najstnikov si v mladosti želi postaviti meje v odnosu s starši, pri tem pa se še odrasli ljudje sprašujejo, kje je meja.
To so srednješolski 'prijatelji', ki jih je bolje pustiti tam … v srednji šoli
Z nekaterimi se 'družimo', ker se moramo, z drugimi zaradi obveznosti, spet s tretjimi zato, ker tako pač nanese. Brez naslednjih pa vam bo na faksu in naprej v življenju vsekakor lažje.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
''Vsak hrepeni po osrečujoči partnerski zvezi, kjer je slišan, razumljen, ljubljen, podprt s strani partnerja''
Kaj je tako imenovani izpopolnjen odnos? Kaj so zdravi obrambni mehanizmi in kateri so tisti, ki nam v partnerskih odnosih in tudi sicer škodijo? Kako se lahko rešimo spon lastnih obrambnih mehanizmov, ki največkrat izvirajo iz ranega otroštva, in zaživimo 'srečno' življenje? O tovrstni tematiki smo se pogovarjali s specialistko zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Normalno je, da se sprašuješ o svoji spolni usmerjenosti
Najstništvo je obdobje, ki spodbudi k razmišljanju o svoji identiteti. »Kdo pravzaprav sem?« se sprašuje marsikateri najstnik, kar je normalen, celo nujen del odraščanja. Del odkrivanja lastnih občutkov o sebi lahko vključuje tudi vprašanja o spolni usmerjenosti.
Kakšen naj bo odnos med odraslimi otroci in starši?
Veliko vsebin o starših in otrocih se nanaša na najzgodnejše obdobje življenja, precej manj pa je govora o odnosih v odraslosti. Tako starši kot že odrasli otroci so odgovorni za oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje odnosov, kar vključuje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov, iskanje kompromisov ter prijetnih načinov za povezovanje in bogatenje odnosov.
Na pomoč, moji starši so tako vsiljivi!
Se tudi vam dogaja, da se starši prekomerno ukvarjajo z vami? Skrbi jih, kako vam gredo od rok šolske obveznosti, bombardirajo vas z vprašanji o ljubezni, nenehno vas opozarjajo na nevarnosti odraščanja, vi pa ob tem zavijate z očmi. Njihovo prekomerno angažiranost morda dojemate kot vsiljivost, pretirano zaskrbljenost in nezaupanje. Drži, da starši svojim otrokom želijo le najboljše, vendar njihova ideja o tem ne ustreza vedno temu, kar najstnik potrebuje ali želi.
Kaj lahko narediš, če starši nočejo sprejeti tvojega fanta ali punce?
Če kaj, je sila neprijetno to, da naši starši ne sprejmejo človeka, ki ga imamo radi. Ko smo mladi, se nam morda kaj takšnega zdi povsem neverjetno, a treba se je vprašati, kje je meja med starševsko skrbjo, dejstvi in stvarmi, ki jih morda sami ne vidimo.
3 nasveti, kako se izogniti nenehnim prepirom s starši
Ti nasveti ti bodo pomagali čim bolj 'neboleče' preživeti prepire s starši in navsezadnje morda pri tem, da se jim boš naslednjič lahko izognil.
Strah pred intimo: zakaj nastane in kako ga preseči?
Se v razmerju začnete umikati takoj, ko odnos postaja globlji in pričakovanja večja? Se vam zdi, da so vsi vaši odnosi zgolj površinski? Če vam misel na intimo, ranljivost in povezanost s partnerjem povzroča nelagodje, je to lahko znak, da vas je strah intime. Preverite, kaj so najpogostejši vzroki zanjo in kako strah preseči.
VLOG: Ko se starša ločujeta
Si tudi ti otrok ločenih staršev? Potem veš, da ločitev močno vpliva na posameznika. Že v tako težkem obdobju, v katerem se znajdemo v puberteti, nas lahko ločitev staršev še dodatno obremeni. Navalu vseh čustev, ki jih imamo v sebi, se pridružita še zmeda in strah, s katerima pa ne vemo, kako in kaj. Tokrat smo se s strokovnjakinjo pogovarjali o ločitvi staršev, kako ta vpliva na otroke in na mlade odrasle ter navsezadnje, kako si lahko, če nam niso že starši, vsaj nekoliko pomagamo in olajšamo zadeve sami z razumevanjem situacije.
Zakaj je osebnostna rast pomembna?
V preteklosti je bil fenomen osebnostne rasti še neznan, saj so se bili ljudje primorani ukvarjati s preživetjem, prostora za delo na sebi ni bilo. Z vse večjo blaginjo pa je vzniknilo tudi vse večje poznavanje psihologije človeka, njegovega počutja in čustev. V današnjem času je osebnostna rast del naših življenj in vsak, ki želi biti v življenju bolj uspešen, pomirjen s seboj in srečen, se poda na pot raziskovanja sebe, svojih šibkosti in potencialov.
Dr. Mirjana Radovanović: Pri alkoholizmu ogromno vlogo igra 'biološka ranljivost'
Z manj tveganim pitjem alkohola po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje označujemo količino alkohola, ki za večino zdravih odraslih ljudi pomeni relativno majhno tveganje, da bi škodovala našemu zdravju. A ta količina ni priporočljiva. Z dr. Mirjano Radovanović, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem, kdaj lahko pri uživanju alkohola govorimo o zlorabi, kakšni so znaki in simptomi, kako vpliva na dinamiko družine, kakšni so genetski faktorji pri tej bolezni in kako zelo je naša družba na eni strani še vedno zelo tolerantna do alkohola, na drugi strani pa sta bolezen odvisnosti od alkohola in zdravljenje le te še vedno precej stigmatizirana.
Ana Sajovic: Verjamem, da se je vse zgodilo točno tako kot se je moralo
Hodgkinov limfom je rak limfatičnega sistema. Po podatkih Slovenskega združenja bolnikov z limfomov in levkemijo za to obliko raka obolevajo ljudje vseh starosti, najpogosteje pa zbolijo mladi od 15. do 34. leta ter starejši po 50. letu starosti. Pogovarjali smo z 24-letno Ano Sajovic, ki lahko danes ponosno reče, da je Hodgkinov limfom že premagala.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Ko strah ohromi in prepreči uspeh, ljubezen in srečo
Če besedi preizkušnja odvzamemo prve tri črke, dobimo besedo izkušnja. In prav to je tisto, kar bi morali iz težjih življenjskih izzivov vzeti – samo in le izkušnje, iz njih rasti ter postajati modrejši. A pogosto se zgodi, da nas zlasti negativne odnosne izkušnje zagrenijo, oropajo poguma in vztrajnosti ter v težjih primerih spravijo tudi na kolena.
Zakaj sabotiramo ljubezen?
Paradoksalno je, da prav toliko, kolikor si ljubezni želimo in po njej hrepenimo, se je lahko tudi bojimo. In velikokrat je prav strah odgovor na vprašanje, zakaj ne najdemo partnerja, zakaj odnosi ne uspevajo in zakaj toliko parov ostaja neporočenih. A svoj najhujši strah običajno še bolj poglobimo z izogibanjem in drugimi nezavednimi vzorci, ki kar kličejo po tem, da ostajamo neizpolnjeni v svojih največjih čustvenih potrebah; po razumljenosti, slišanosti, varnosti in ljubljenosti.
