odnosi
Znate biti sočutni do sočloveka?
O empatiji oz. zmožnosti vživljanja v čustva drugih se v zadnjem času veliko govori, kar je tudi prav. Sočutje do sočloveka je pomemben del življenja in predstavlja temelj za zdrave medosebne odnose. Ta vrlina pride še posebej do izraza v manj lepih trenutkih življenja, ko se naši najbližji spopadajo z razočaranjem, izgubami, žalovanjem ... Ali res znamo začutiti drugega v stiski, ki jo doživlja?
Mineral, ki blaži depresijo
Trenutno se po svetu z neko obliko depresije spopada okoli 350 milijonov ljudi, kar je skora 5 odstotkov svetovne populacije. Stanje postaja vse pogostejša diagnoza, a še preden nam zdravniki predpišejo antidepresivi, lahko poskusimo z alternativnimi možnostmi, kot je uživanje več magnezija.
Kakšni so lahko vzroki za motnjo spolnega vzburjenja pri ženskah?
Motnja spolnega vzburjenja je vztrajna nesposobnost spolnega vzburjenja kljub ustreznemu draženju. Pri ženskah je podobna moški impotenci. Obe motnji pa imata tako telesne kot duševne vzroke. Padec libida občuti kar tretjina žensk, v starosti od 18 do 60 let.
5 napak, ki uničujejo ljubezen
Ste spoznali idealnega partnerja in poleg tega za njim ne vzdihujete le vi, temveč je med vsemi tudi on izbral ravno vas? Preden se začnete prehitro veseliti, preverite, ali vajine ljubezni ne boste uničili z napačnim obnašanjem.
Izjemno boleča izkušnja, zaradi katere se konča marsikatera zveza
Kadar izvemo, da nas je partner prevaral, se nam zamajejo temelji medsebojnega odnosa, spoštovanja in zaupanja. Kako se soočiti s posledicami prevare, odpustiti ali poskusiti znova? Kako znova zaupati? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Anjo Kovačič, specialistko zakonske in družinske terapije.
5 napačnih prepričanj o psihoterapiji
Kaj sploh je psihoterapija? V zvezi s tem področjem še vedno kroži veliko prepričanj in informacij, ki pa ne držijo najbolj. Kaj vse se na terapiji dogaja, ali terapevt res lahko razreši vse težave in ali je terapija res namenjena le posameznikom s težjimi duševnimi motnjami, preverite v spodnjih vrsticah.
5 mitov o samopodobi, ki jih čim prej pozabite
Se tudi vi v nekem trenutku počutite prav zmagoslavno, verjamete vase in ste prepričani, da ni izziva, ki ga ne bi zmogli? Po drugi strani pa pridejo dnevi, ko vas že vsaka najmanjša pripomba ali nepričakovano slab izzid vržejo iz tira? Nenadoma se ne počutite več tako suverene in zdi se vam, da vam življenje morda ni tako naklonjeno. Kaj bi rekli, imate dobro ali slabo samopodobo?
Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka
V Sloveniji je rak pljuč po pogostosti pri moških na tretjem, pri ženskah pa na četrtem mestu, za njim vsako leto zboli okoli 1.500 ljudi. Raku pljuč pravijo tudi 'tihi ubijalec'. Večino primerov namreč odkrijejo že v razviti fazi, saj se bolezenski znaki pojavijo šele takrat, ko se je bolezen že razširila na druge dele telesa.
Ne romantizirajte partnerskih odnosov
Ljubezen ni vedno lepa, sijoča in osrečujoča, pač pa s sabo nosi tudi težja spoznanja, temačne dni in občutke negotovosti. Romantiziranje odnosov deluje kvarno, saj spodbuja popolnoma napačna pričakovanja, ta pa nas vodijo v nekonstruktivno vedenje. Če se vedno znova vrtite v začaranem krogu neuspelih partnerskih zvez, morda na ljubezen gledate s povsem napačnega zornega kota.
Ste vedeli, da obstaja 8 vrst ljubezni?
Ljubezen do partnerja se razlikuje od starševske ljubezni. Prav tako se prijateljska ljubezen razlikuje od ljubezni, ki temelji le na spolni privlačnosti. Kaj pa ljubezen do sebe? V času antike so se stari Grki veliko ukvarjali s preučevanjem in analiziranjem ljubezni. Razvrstili so jo celo v osem različnih tipov, ki nam vsaj malo odstrejo pogled na odnose, ki jih oblikujemo skozi življenje.
Kako učinkovito preseči partnerske konflikte?
Nekateri so prepričani, da v zdravih in osrečujočih partnerskih odnosih konfliktov ni. Takšno razmišljanje precej spominja na romantiziranje odnosov, ki deluje kvarno, saj v tem primeru naša pričakovanja niso ravno v skladu z resničnim življenjem. Hočemo ali ne, partnerski odnos vedno s seboj nosi tudi konflikte, nestrinjanja in občutke, da nismo razumljeni.
Kdaj je (navidezna) pozitivnost toksična?
Verjetno vsi poznamo tiste znane stavke in afirmacije: bodi pozitivno naravnan, ohrani nasmeh na obrazu, razmišljaj le o pozitivnem izidu, dovoljene so samo pozitivne vibracije, tu ni prostora za negativnost … Vse lepo in prav, a ne vedno in za vsako ceno. Konstruktivno je, da smo v življenju pozitivno usmerjeni in se trudimo to tudi ohranjati, a pri tem ne smemo zanikati vseh ostalih čustev, ki jih doživljamo. Včasih nekateri posamezniki v veliki želji živeti pozitivno potlačijo vse tisto, kar se jim zdi, da v tak način razmišljanja ne sodi. V tem primeru lahko govorimo o zlagani pozitivnosti, ki v odnosu do sebe in drugih naredi več škode kot koristi.
Potrebujete pomoč psihoterapevta? Pošljite nam vprašanje!
Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno prizemljila, vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soočila s seboj. S seboj pa prinesla tudi strah, občutke tesnobnosti in anksioznost, depresijo ... Na preizkušnji so se znašli tudi številni odnosi, mnoge skrbi, kako bodo v naslednjih mesecih preživeli, ali bodo obdržali službo ... Če potrebujete strokovno pomoč se lahko sedaj s svojimi vprašanji obrnete na psihoanalitičnega psihoterapevta Miha Štrukelja.
Se ljudje res lahko spremenijo?
Spremembe so edina stalnica v življenju, pravi znani rek. Pa vendar do vseh sprememb ne pridemo zlahka. Še posebej do tistih v naših vedenjskih vzorcih, naših vrednotah, s katerimi smo rasli od majhnega, naših nazorih in načinu razmišljanja. Ljudi, ki so prepričani v svoj prav, je težko spremeniti, pravijo. Pa je res nemogoče?
Ko zaradi stresa zdrsnemo v partnersko apatijo
Čustvena oddaljenost, izguba intimnosti in konec romantike se v partnerskem odnosu velikokrat pojavijo kmalu po začetnih fazah vsega lepega. Pri nekaterih se to zgodi že pol leta po poroki, pri drugih po rojstvu otroka, pri tretjih po prvih letih skupnega življenja. Vsak par ima svojo zgodbo in zato ni pravil, kdaj začne partnerski odnos drseti v apatijo, kronično nezadovoljstvo in čustveno hladnost, ki vodijo v vse večjo odtujenost.
Nasveti za lažje skupno bivanje družine v samoizolaciji
Zaradi določenih ukrepov, med katerimi je tudi delo od doma in začasna ukinitev pouka v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, smo primorani spremeniti tempo svojega življenja. Večina delavnih družin se namreč zaradi polnega urnika prej ni pogosto videvala. Zjutraj so vsi člani družine hiteli po svoje, dan je potekal v službah ali šolah in vrtcih, le dve do tri ure zvečer so ostale za družino. Kaj pa zdaj?
Takšni so simptomi najpogostejše spolno prenosljive bolezni
Genitalni herpes simpleks je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen, ki navadno prizadene genitalni predel. V večjem številu so okužene ženske in čeprav se s spolnimi odnosi lahko okuži kdorkoli, so tveganjem za okužbo veliko bolj izpostavljeni tisti, ki imajo več različnih spolnih partnerjev. Kakšni so simptomi in kako ga zdravimo?
To je čas, za katerega smo moledovali.
Hiter tempo življenja, polni delavniki, stroški, stres, utrujenost, depresija, izčrpanost, pomanjkanje spanca, pomanjkanje časa, pomanjkanje stikov z najbližjimi ... Vam je kaj znano? Do pred kratkim smo namreč v večini doživljali podobne reči in se nam je mudilo naprej. Hitro, uspešno, s pokončno držo, mimo vsega in mimo vseh, ne glede na ceno. Smo res potrebovali višjo silo, da nas ustavi?
Kateri so 4 jezdeci apokalipse v partnerskem odnosu?
V Bibliji so 4 jezdeci apokalipse simbolični opisi negativnih dogodkov (osvajanje, vojna, lakota, smrt), vsak od njih pa je jezdi na konju svoje barve. V psihoterapevtski stroki, zlasti na področju partnerske terapije pa so 4 jezdeci apokalipse v metaforičnem smislu najbolj izstopajoči in največji napovedovalci razhoda oz. ločitve. To so kritiziranje, obrambno vedenje, prezir in ustvarjanje distance. Če povzamemo, gre za najbolj razdiralno vedenje, ki vodi v konec odnosa, če se partnerja ne odločita ponovno vzpostaviti čustvene bližine.
Ste slabe volje? Potem posezite po tej hrani
Ne razumite napak. Čustev nikar ne gre zatirati s pomočjo prenajedanja ali uživanja večjih količin sladkorjev. Vendar pa obstaja nekaj živil, ki lahko zaradi svojega vpliva na vaše telo delujejo pozitivno in dvignejo vaše razpoloženje. Za katero vrsto hrane gre?
'Zelo me je pretreslo, ko sem spraševala bolnike o tem, kakšne težave pestijo njihove bližnje'
Ko človek zboli za težjo obliko bolezni, se nenadoma vsuje na tisoče vprašanj. Med drugim tudi, ali nekaj časa obdržati diagnozo kot skrivnost ali povedati družinskim članom in prijateljem. Kdaj povedati, komu povedati? Predvsem pa, kako takšno informacijo podati svojim otrokom, mlajšim in najstnikom? O tem smo se pogovarjali z dr. Vesno Radonjič Miholič, specialistko klinične psihologije.
Kako se osvoboditi negativnih čustev iz preteklosti?
Čeprav se morda sliši neverjetno, tudi čustva lahko postanejo navada, ki se je oblikovala s ponavljanjem. Negativna čustva tako lahko postanejo neke vrste motnja, ki vdira v naš vsakdan in na nek način onemogoča bolj osrečujoče, produktivno in zadovoljno življenje. Kako to prepoznamo? Če se nenehno jezimo na svet in ljudi okoli nas. Če jeza postane naš naravi odziv. Ko postanemo zagrenjeni in vdani v usodo, da tako pač mora biti. Ko se zaradi strahu ne upamo poskusiti ničesar novega. Ko ima žalost takšno moč, da nas ohromi in drži na mestu. Ko se venomer vračamo v preteklost in v njej iščemo krivce za lastno počutje. Vse našteto pomeni, da se prepustimo čustvom v tolikšni meri, da niti ne iščemo več rešitev, pač pa se enostavno vedemo tako, kot da je to normalen del nas. A nobene potrebe ni, da je tako …
Življenjski dogodki, ki najpogosteje vodijo do ločitve
Nekateri stresni dogodki lahko zakon postavijo na kocko. Med njimi na žalost tudi resna bolezen, izguba službe, tramvatična izkušnja in še bi lahko naštevali. Newyorška psihoterapevtka Beth Israel in zakonska svetovalka Elizabeth Ochoa sta za ABC News pojasnili, kdaj je partnerski odnos najbolj ogrožen.
Kako prepoznati, da vas partner vara?
Sprememba obnašanja, skrivanje telefona, kasnejše prihajanje domov, nenapovedani izostanki, nenadna skrb zase in čustvena odtujenost. To je nekaj znakov, ki lahko kažejo, da vas partner vara. A kaj storiti, če pride do nezvestobe. O tem smo se pogovarjali z zakonsko terapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Je v obdobju perimenopavze mogoče zanositi?
Znaki menopavze se lahko pri ženskah začnejo pojavljati tudi pet do deset let, preden nastopi zadnja menstruacija. To obdobje poimenujemo z izrazom perimenopavza in pri vsaki posameznici traja različno dolgo.
Zakaj je ničelni pacient koronavirusa še vedno neodkrit?
Izraz »ničelni pacient« izvira iz študije ameriškega Centra za nadzor bolezni in preventivo (CDC) in pomeni prvega okuženega pacienta ali izvor virusne oz. bakterijske bolezni. Ugotovitve kdo je ničelni pacient lahko odgovorijo na ključna vprašanja o tem, kako, kdaj in zakaj se je začela epidemija virusa, posledično pa se lahko prepreči njegovo nadaljnje širjenje. Kako to, da ničelni pacient v primeru koronavirusa še vedno ni znan?
Ko bolečina ni le 'normalen' pojav ob menstruaciji
Ste v 30. letu starosti in imate težave z bolečo menstruacijo, pogostimi krči, bolečimi spolnimi odnosi ali morda celo zanositvijo? Imate morda najstniško hčer, ki zaradi hudih menstrualnih krčev izostaja od pouka? Žal se veliko ljudi prepozno zave, da so lahko to le eni od znakov vse pogostejše bolezni, imenovane endometrioza.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Kadar se človek spopada s težavami na duševnem področju, se ponavadi najprej zateče k svojemu splošnemu zdravniku in/ali k psihiatru, ki mu predpišeta zdravila. Kadar so simptomi duševne motnje tako močni, da motijo vsakdanje življenje in delo, pa ga napotita, naj si poišče psihoterapevtsko zdravljenje.
'Ghosting' je nov trend, ki je lahko zelo boleč
So ljudje, ki iz partnerskih odnosov odidejo brez drame, opravičila, dolgih pogovorov, vprašanj in pojasnil. Nekega dne jih enostavno ni več in morda se vam na trenutke celo zazdi, da ste si vajin odnos samo domišljali. Gre za fenomen, ki se imenuje ’ghosting’, v slovenskem jeziku pa primernega izraza pravzaprav še nimamo. Zakaj nekateri ljudje nepreklicno izginejo in za seboj pustijo kopico vprašanj, preverite v spodnjih vrsticah.
Mislite, da vas je preveč strah? Imate fobijo? Napade panike?
Kaj so anksiozne motnje? Kdaj nam strah in tesnoba pomagata, kdaj nas ovirata? Zakaj se v resnici pojavljajo napadi panike? In kaj storiti, če obsesivno preverjamo, ali smo izključili štedilnik? O vsem tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije.
