odnosi

Pri prijateljstvu resnično štejeta le spoštovanje in zaupanje
Vrstniki igrajo v tvojem življenju pomembno vlogo in seveda si želiš z njimi preživeti čim več svojega časa. Včasih se ti zdi, da te starši nikakor ne razumejo, s svojimi sorojenci se morda ne moreš odkrito pogovarjati, zato pa so tu zate prijatelji, ki te razumejo in sprejmejo. Kaj je pomembno pri prijateljstvu, čemu bi moral/a namenjati več pozornosti?

Daješ napačni vtis? Načini, s katerimi morda nehote odbijaš ljudi
Naj si bo govora o prijateljstvih ali potencialnih zvezah, določene stvari, predvsem pa obnašanje, večino ljudi odbijajo.

Najpogostejša spolno prenosljiva bolezen
Okužba s klamidijo je ena najpogostejših spolno prenosljivih bolezni, ki jo povzroča bakterija Chlamydia trachomatis. Kako lahko ugotovimo, ali smo okuženi in zakaj je dobro, da čim prej ukrepamo, si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako prepoznati simptome anksioznosti pri najstnikih?
Od šolskih izpitov, odraščanja in problemov, ki pridejo z njim, do pretirane uporabe družbenih omrežij. Veliko stvari lahko povzroči tesnobo pri najstnikih. Kaj storiti, če in ko jo prepoznate? Navsezadnje, kako jo sploh prepoznati?

Eden glavnih vzrokov neplodnosti
Do endometrioze pride, ko endometrij, tkivo, ki običajno obdaja notranjost maternice, raste zunaj nje.

Kako lahko vemo, da še nismo pripravljeni na razmerje?
So vsi tvoji prijatelji v razmerju in misliš, da tudi ti rabiš fanta ali punco? Samo zato, ker so v zvezi tvoji prijatelji? Včasih mislimo, da si nečesa želimo, pa temu sploh ni tako. Poglejmo si, kdaj in kako lahko vemo, da pravzaprav še nismo pripravljeni na (resno) razmerje.

Zakaj in kdaj ni dobro oprostiti prevare v odnosu?
Ne išči izgovorov za odpuščanje. Vsekakor je dobro človeku odpustiti (zaradi sebe!), nikakor pa nisi dolžen/a te osebe obdržati v svojem življenju.

Stvari, iz katerih se ne bi smeli nikoli norčevati
Verjetno vsak pozna kakšnega "bulija", torej nekoga, ki nima mere pri norčevanju, včasih pri stvareh, pri katerih bi se moral znati tudi zadržati. Ne vzemi ga za svoj vzor, ampak bodi raje boljši kot on.

4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.

26 nasvetov odraslih, ki bi jih morali slišati najstniki
Včasih ni nič boljšega kot pridobivanje brutalno iskrenih nasvetov, ki se nam na začetku zdijo 'težki', kasneje pa spoznamo, da imajo neprecenljivo vrednost.

Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.

Kaj starejši ljudje mislijo o generaciji Z? Zagotovo si že slišal te pripombe
Zgodovina se rada ponavlja – vsaka generacija ima, ko pride v zrela leta, pripombe o mlajši generaciji in mladih tega časa. Poglejmo si, kaj naj bi starejši ljudje mislili o današnji generaciji Z. Če ste pripadnik te generacije, potem ste takšne in drugačne pripombe zagotovo že slišali.

Zakaj naj bi moški zbolevali za rakom pogosteje kot ženske?
Moški imajo večje tveganje za večino vrst raka, tudi če so izključeni dejavniki, kot sta kajenje in uživanje alkohola.

Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.

Hočeš biti popularen? Potem si preberi to
Verjetno se ne zavedaš, toda dejstvo je, da si nihče od nas zares ne želi biti popularen – vsi si zgolj želimo, da bi bili sprejeti. In navadno v želji po tem delamo marsikaj. Četudi odrasli ne bodo priznali, smo si v mladosti in najstništvu vseeno vsi prizadevali, da bi bili ''popularni''.

Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.

Namesto zaobljub si letos postavite ta vprašanja
Vprašanja za samorefleksijo vam bodo letos morda pomagala bolj kot vse zaobljube, ki bi si jih lahko zadali.

Psihološki triki, ki ti lahko pomagajo v odnosih
Bi verjel/a, da obstajajo določeni triki oz. bolje rečeno prilagojena vedenja, s katerimi lahko dosežemo, da imamo boljše odnose, tudi z osebami, s katerimi si morda nismo tako všečni?

Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.

Miti o razmerjih, ki niso resnični
Ne verjemite vsemu, kar vam povedo. Še posebej ne v nekaterih ljudskih pregovorih ali mitih o ljubezenskih razmerjih in dolgotrajnih zvezah.

Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.

V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.

Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?

To doleti vsako žensko po 45. letu starosti
Neznosno potenje, navali vročine, motnje spanja, nihanje razpoloženja in potrtost ... To je le nekaj najpogostejših simptomov, ki jih povezujemo z menopavzo. Ta se v povprečju prične med 45. in 55. letom starosti in traja od 4 do 7 let. A čeprav obdobje menopavze, ki se mu ne more izogniti nobena ženska, velja kot eno bolj neprijetnih, ni nujno, da je tako. Če razumete, kaj se dogaja v vašem telesu in k lajšanju simptomov pristopite pravilno, je to obdobje lahko priložnost, da (za)živite dobro, izpolnjeno in s strastjo.

Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?

Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.

8 stvari, za katere si lahko hvaležen, tudi ko se ti zdi vse brez zveze
Ti po glavi 'plešejo' misli, da si najbolj nesrečen človek, četudi imaš skoraj vse, kar morda kdo drug niti nima? Naj ti povemo nekaj razlogov, zakaj si lahko v vsakem trenutku hvaležen.

Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.

Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.

Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?