odzivov
Barbara Tanze: Zavestne dihalne tehnike lahko pomembno vplivajo na možganske valove
V našem dihu je življenje. Hkrati pa je dihanje povezano s praktično vsemi procesi v našem telesu, ki si jih lahko zamislimo, jih poznamo ali ne. Navsezadnje pa dihanje vpliva tudi in predvsem na naš simpatični in parasimpatični živčni sistem. Slednja sta pomembna pri obvladovanju stresa, za katerega se zdi, da ga je v zadnjem času vedno več. O tem, kako dihanje vpliva na naše soočanje s stresom, kako slednji vpliva na naše telo, kako lahko bolj zavestno dihamo in zakaj je dih naš največji dar, sem se pogovarjala z Barbaro Tanze, M.A. vokalno pedagoginjo, diplomantko Akademije za manualno terapijo, oromiofunkcionalno terapevtko in cert. Breath Science Practitioner.
Kako človeški možgani ustvarjajo zavest?
Znanstveniki in filozofi so se dolgo časa trudili razložiti, kako možgani ustvarjajo zavestne izkušnje. Nekateri dvomijo, ali se objektivna orodja znanosti sploh lahko spoprimejo s pojavom, ki je tako subjektiven. Kljub temu so raziskovalci začeli ugotavljati spremembe v možganski aktivnosti, ki spremljajo zavest. Tako imajo zdaj nekaj zanimivih zamisli o tem, zakaj naj bi se zavest sploh razvila.
Zato se ne bi smeli zanašati na umetno inteligenco za informacije o zdravilih
Umetna inteligenca je že dodobra zarezala v naša življenja. Pri nekaterih stvareh, predvsem opravilih, nam lahko močno olajša naše delo in delovanje, toda strokovnjaki poudarjajo, da bi morali biti pri zdravstvenih nasvetih v povezavi z umetno inteligenco pozorni.
Potrebujete terapijo proti staranju?
V zadnjih letih se je povečalo zanimanje za terapije in izbire življenjskega sloga, katerih cilj je spodbujanje dolgoživosti in upočasnitev procesa staranja. Medtem ko znanost odkriva več o tem, kako se naša telesa starajo, se mnogi posamezniki obračajo k različnim strategijam, od dodatkov in nege kože do vadbenih rutin in prilagoditev prehrane, vse z namenom, da bi živeli dlje, bolj zdravo in bolj 'lepo'. Kakšne terapije poznamo?
Koliko naše osebnosti je kodirane v naši DNK?
Ste vedeli, da bi bilo lahko med 30 in 60 % naše osebnosti podedovane? To kažejo genetske študije, slednje pa kažejo tudi, da se znatne osebnostne spremembe navadno pojavijo med 20. in 40. letom.
Lahko tesnoba povzroča srčne palpitacije?
Anksioznost in tesnoba vplivata na psihično in telesno sfero. Ko se počutimo tesnobno, nam močno utripa srce, telo se tako rekoč skrči, kar aktivira odziv "boj ali beg". Posledično ne preseneča, da lahko tesnoba povzroča srčne palpitacije.
Kitarist skupine Queen Brian May utrpel lažjo možgansko kap
Brian May je razkril, da je pred kratkim doživel manjšo možgansko kap, zaradi katere ni mogel uporabljati leve roke.
7 simptomov motenj hranjenja, ki nimajo nič skupnega s težo
Ko pomislimo na motnje hranjenja, večina od nas najprej pomisli na obliko telesa, vendar strokovnjaki opozarjajo, da obstajajo še drugi subtilni znaki, ki kažejo, da ima nekdo nezdrav odnos do hrane.
Tropsko sadje, ki je polno antioksidantov
Dragon fruit, znan tudi kot pitaja, je tropsko sadje, ki izvira iz Amerike. Plodovi rastline Hylocereus in Selenicereus so priljubljeni zaradi svoje zanimive in privlačne zunanjosti ter osvežujočega okusa. Poglejmo si, kakšne so zdravstvene koristi.
Skriti čut, ki oblikuje dobro počutje
Vedno bolj se govori, hkrati pa je vedno več študij in z njimi dokazov, da imajo signali, ki jih naši notranji organi pošiljajo v možgane, pomembno vlogo pri uravnavanju čustev ter preprečevanju nekaterih stanj, kot sta denimo anksioznost in depresija. Poglejmo si, kaj je zapisal Guardian.
Stvari, ki vam jih govori vaša tesnoba, a niso resnične
Naši možgani so izjemen organ, ki mu ni para. Hkrati pa organ, ki lahko včasih deluje proti nam, s tem, ko nam morda 'govori' stvari, ki niso nujno resnične. Posebej to velja za in pri posameznikih, ki se borijo s tesnobo.
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
Poznate to vse bolj priljubljeno terapevtsko tehniko?
Krioterapija, ki jo poimenujemo tudi hladna terapija, je ena od metod za izboljšanje zdravja in pospešitev okrevanja po poškodbah, ki je v zadnjih letih vse bolj priljubljena. Gre za terapevtsko tehniko, pri kateri se telo izpostavi izjemno nizkim temperaturam. V zadnjem času so zelo priljubljene ledene kopeli, ki so tudi ena od hladnih terapij, a pri krioterapiji gre vendarle za drugačen način, ki je nadzorovan in zato tudi varnejši. Zaradi številnih pozitivnih učinkov terapije se zanjo odloča vse več posameznikov.
Kako prepoznati simptome anksioznosti pri najstnikih?
Od šolskih izpitov, odraščanja in problemov, ki pridejo z njim, do pretirane uporabe družbenih omrežij. Veliko stvari lahko povzroči tesnobo pri najstnikih. Kaj storiti, če in ko jo prepoznate? Navsezadnje, kako jo sploh prepoznati?
Imunski sistem: kako deluje, genetika in preventiva
Optimalno delovanje imunskega sistema je bistvenega pomena za ohranjanje našega zdravja, a ga pogosto jemljemo za nekaj samoumevnega, dokler tudi sami ne zbolimo. Od trenutka, ko se rodimo, je naša prva obramba pred škodljivimi patogeni in drugimi nevarnimi tujki.
Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.
Vse, kar morate vedeti o ADHD
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je stanje duševnega zdravja, ki lahko povzroči nenavadne stopnje hiperaktivnosti in impulzivnega vedenja.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Kako se boriti proti imunskemu staranju?
S starostjo imunski sistem postane manj učinkovit pri spopadanju z okužbami in manj odziven na 'dražljaje' okolja. Hkrati je staranje imunskega sistema povezano s kroničnim vnetjem, kar povečuje tveganje za veliko bolezni in bolezenskih stanj, ki so povezana s starostjo. Kako lahko ohranjamo zdrav imunski sistem in kako se boriti proti imunskemu staranju?
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Lahko ekspresivno pisanje vpliva na celjenje ran?
Vedno več (znanstvenih) študij nakazuje na to, da lahko z lastnimi mislimi, regulacijo čustev in čustvenih odzivov vplivamo na naše telo. Zadnja študija je raziskovala, če in kako lahko ekspresivno pisanje pomaga pri celjenju ran. Ugotovitve raziskave so izjemno zanimive.
7 konkretnih načinov, kako lahko pomirite svoj um in telo v času stiske
Vsi vemo, kako je, ko se pojavijo sprva vznemirljive, rahlo neprijetne misli in občutki, zelo kmalu pa lahko, če se jim prepustimo, pademo v globok vodnjak strahu in občutek preobremenjenosti. V takšnih situacijah lahko zelo kmalu začnemo verjeti, da nad svojimi občutki in čustvi nimamo nadzora.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Somatska terapija - celostno terapevtsko zdravljenje
Somatska terapija, znana tudi kot terapija somatskega doživljanja, vključuje celostno – um, telo in duha – terapevtsko zdravljenje.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Čustva in vrste čustvenih odzivov
Različne vrste čustev vladajo v našem vsakdanjem življenju, na podlagi teh pa se odločamo in sprejemamo odločitve, ko smo srečni, žalostni, jezni, v dolgočasju ali pa celo frustrirani. Aktivnosti, hobije in različne okoliščine izbiramo na podlagi čustev, razumevanje teh pa nam pomaga pri lažjem krmarjenju v življenju. Kaj sploh so čustva in kakšni so čustveni odzivi?
Boljša samopodoba lahko pomeni boljše življenje
Kakšna je vaša samopodoba? Pravzaprav jih imate več, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Branka Strniša. “Lahko imamo na enem področju izrazito dobro samopodobo, medtem ko nam na drugem peša." Lahko ste na svojem področju dela zelo samozavestni, vendar se počutite negotovo, če morate na sestanek, na katerem ste primorani o svojem delu govoriti z neznanci.
Kako postati boljša različica sebe
Želja po osebnostni rasti in spremembah je pri ljudeh nekaj običajnega. Sramežljivi ljudje si želijo biti bolj odprti in zgovorni. Temperamentni posamezniki, si želijo, da bi se lažje obvladovali v pretirano čustvenih situacijah. Vsak človek na določeni točki življenja ugotovi, da obstajajo določeni vidiki osebnosti, ki si jih morda želi spremeniti. A mnogi strokovnjaki se strinjajo, da je uresničitev trajnih osebnostnih sprememb lahko zelo težavna. Kako se sploh lahko spreminjamo? Strokovnjaki menijo, da je najpomembnejša sprememba vedenjskih vzorcev, navad in prepričanj.
Kakšni so lahko vzroki za motnjo spolnega vzburjenja pri ženskah?
Motnja spolnega vzburjenja je vztrajna nesposobnost spolnega vzburjenja kljub ustreznemu draženju. Pri ženskah je podobna moški impotenci. Obe motnji pa imata tako telesne kot duševne vzroke. Padec libida občuti kar tretjina žensk, v starosti od 18 do 60 let.
