po
Gripa lahko izzove srčni infarkt
Gripa je lahko tudi smrtna, čeprav smrti navadno ne povzroči infekcija virusa gripe.
Manj soli za zdravo srce in ožilje
Zmanjšanje vnosa soli pomeni za eno četrino manjše tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni.
Cigarete enako škodljive kot kokain
Kajenje poškoduje možgane na enak način kot kokain, so ugotovili znanstveniki.
Segrevanje škoduje astmatikom
Globalno segrevanje podaljšuje obdobja rasti rastlin, zato se cvetni prah pojavlja na vse večjem prostoru.
Postarana koža kadilcev
Dermatologi univerze v Michiganu so ugotovili, da kajenje vpliva na staranje kože po celem telesu.
Kožni rak nevaren voznikom
Pri voznikih, ki preživijo veliko časa za volanom, se poveča tveganje za kožnim rakom.
Z mikrovalovko nad bakterije
Raziskovalci so ugotovili, da dve minuti v mikrovalovni pečici zadostujeta, da se nevarne bakterije uničijo.
S poljubi nad alergijo
Imate težave z alergijami? Obrnite se k ljubljeni osebi in jo poljubite. Se sprašujete, zakaj?
Nevarni okrasni magnetki
Okrasni magnetki za hladilnike predstavljajo tiho grožnjo za ljudi s slabim srcem, svarijo strokovnjaki.
Nevarne motnje prehranjevanja
Motnje prehranjevanja se lahko končajo tudi s smrtjo. Starši morajo biti zato pozorni na prve simptome te bolezni.
S telovadbo nad smrčanje pri otrocih
Redna telovadba lahko zmanjša smrčanje pri otrocih s prekomerno težo, tudi če med vadbo ne izgubljajo kilogramov.
Alergija na spermo
Nekatere ženske so alergične na spermo. Alergijo bi morda lahko odpravile s pogostejšimi spolnimi odnosi.
Kajenje škodi tudi mehurju
Kajenje v mladosti, tudi pasivno, poveča možnost nastanka raka na mehurju, pravijo strokovnjaki.
Kronična utrujenost je bolezen
Sindrom kronične utrujenosti ni le izgovor delomrznežev, ampak resna bolezen, ki zahteva celostno obravnavo.
Nevarni oslovski kašelj
Zdravniki opozarjajo, da bi se morale ženske pred nosečnostjo cepiti proti oslovskemu kašlju.
Društvo SOLZICE
Društvo SOLZICE - pomoč družinam, ki so izgubili otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu.
Vojka Gorjup, dr. med.
Kardiologinja, ki se ukvarja s kritično bolnimi pacienti, posebno s tistimi z boleznimi srca in ožilja.
Vesna Markič, dr. med.
Specialistka šolske medicine in psihiatrije, ki dela kot psihiatrinja za otroke in mladostnike.
Urša Mrevlje, dr. med.
Psihiatrinja, katere delo je usmerjeno predvsem v otroško in mladostniško psihiatrijo.
Tomaž Janežič, dr. med.
Plastični kirurg, ki se ukvarja z estetsko kirurgijo in z rekonstruktivnimi operacijami po opeklinskih poškodbah in po operacijah raka.
Rade Stanič, dr. med.
Anesteziolog, katerega področje dela obsega anestezijo, intenzivno terapijo, terapijo bolečine in respiratorno fizioterapijo.
Prim. Zlatan Turčin, dr. med.
Pediater, ki se ukvarja s pediatrično nevropsihiatrijo.
Mag. Peter Popovič, dr. med.
Radiolog, ki se ukvarja s slikovno diagnostiko ter zdravljenjem srčno-žilnega sistema in trebušnih organov.
Metka Faganelj But, dr. med.
Psihiatrinja, ki se pri svojem delu ukvarja z bolniki s težjimi duševnimi motnjami.
Matjaž Vogrin, dr. med.
Ortoped, ki se poleg splošne ortopedije, intenzivno ukvarja s športnimi poškodbami.
Marjana Grm, dr. med.
Dela kot splošna zdravnica, ki se zadnja leta ukvarja tudi s preventivnimi pregledi in poudarjanju pomena telesnih aktivnosti.
Mag. Uršula Reš Muravec, dr. med.
Ginekologinja, ki se je pri svojem delu usmerila predvsem v ugotavljanje in zdravljenje neplodnosti.
Mag. Matej Cimerman, dr. med.
Ttravmatolog, ki se ukvarja s splošno travmatologijo, njegovo ožje področje pa so poškodbe medenice.
Lidija Stare, dr. med.
Nevrologinja, katere področje dela je splošna nevrologija s poudarkom na motnjah motorike.
Ksenija Šimnovec, dr. med.
Ortopedinja, katere področje zajema zdravljenje bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal.
