pogovor
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Kaj barva izcedka razkriva o ženskem zdravju?
Ginekologinja prim. dr. Ulla Marton razkriva, kaj vse vpliva na količino in videz izcedka iz nožnice ter opozarja, na kaj bi morale biti ženske pozorne. Največkrat ni razloga za preplah in paniko, a dobro je vedeti, kaj pomeni sprememba barve izcedka.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
10 nasvetov za urejene odnose s cimri
Kako lahko poskrbiš za bolj mirne in urejene odnose s cimri? Kako se lahko izogneš konfliktom in kaj lahko narediš, če si tisti, ki ima rad vse čisto, nasproti tebe pa je 'neurejena' oseba? Nekaj nasvetov ti ponujamo v nadaljevanju.
Empatično poslušanje je temelj pristne interakcije
Ob nekaterih ljudeh se zazdi, da so se pravzaprav že rodili z veščino poslušanja. V pogovorih z njimi brez težav delimo svoje občutke in se počutimo razumljene ter cenjene. Ste že kdaj razmišljali, zakaj se nam nekateri zdijo tako zaupanja vredni? Odgovor se skriva v empatičnem poslušanju, ki se ga lahko tudi naučimo - a pozor, brez avtentičnosti tukaj ne gre.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Normalno je, da se sprašuješ o svoji spolni usmerjenosti
Najstništvo je obdobje, ki spodbudi k razmišljanju o svoji identiteti. »Kdo pravzaprav sem?« se sprašuje marsikateri najstnik, kar je normalen, celo nujen del odraščanja. Del odkrivanja lastnih občutkov o sebi lahko vključuje tudi vprašanja o spolni usmerjenosti.
Kdaj morate obiskati zdravnika?
Določene težave in bolečine, ki se nam pojavijo, nas postavljajo pred dilemo, ali obiskati zdravnika ali si preprosto pomagati sami doma. Poglejmo si nekaj smernic, ki vam bodo v pomoč takrat, ko boste razmišljali, ali oditi k zdravniku ali ne.
Kakšna je razlika med lenobo in odlašanjem?
Sta lenoba in odlašanje le dve različni besedi za isto stvar? Ne. Odlašanje je aktiven proces, pri katerem namesto naloge, ki bi jo morali opraviti, počnemo nekaj drugega, manj obremenjujočega. Nasprotno pa lenoba kaže na apatijo, neaktivnost ter nepripravljenost na ukrepanje.
Mora biti januar res 'depresiven' mesec?
Ko blišč praznikov in pričakovanje prehoda v novo leto izgine, pademo v sivi in turobni januar, ki velja za enega čustveno bolj napornih mesecev.
Kaj je mentalna moč in od česa je odvisna?
Če ste se kdaj ozrli na ljudi, s katerimi se v življenju srečujete, ste morda opazili, da se nekateri lažje prilagajajo spremembam, so vztrajnejši in se učinkoviteje soočajo z vsakodnevnimi izzivi kot drugi. Če spadate med slednje, potem se morda sprašujete, kaj vas loči od teh oseb, ob katerih se zdi, da dobro obvladujejo svoja čustva, znajo premagati negativne misli in so na splošno uspešni pri stvareh, ki jih počnejo. Marsikdo bi si želel, da bi se uspešno spopadal z vsemi vzponi in padci, ki jih postreže življenje, a to ni (vedno) lahka naloga. Postati mentalno močan ni nekaj, za kar bi se preprosto odločili, in se nikakor ne zgodi čez noč.
Ko odpuščamo drugim, odpuščamo sebi
Vsak posameznik se zgoraj zagotovo vsaj enkrat v življenju znajde v situaciji, ki zahteva odpuščanje. Lahko se zgodijo boleča prevara, nesramno izdajstvo, neprimerno dejanje, dolgotrajno ignoriranje, ki zareže globoko in povzroči veliko bolečino. Ko počasi sprejmemo, kaj se je zgodilo, smo soočeni z vprašanjem – odpustiti ali ne?
Kako vzdrževati stike z najbližjimi v času socialne izolacije?
Ljudje smo bitja odnosov, zato ni nič čudnega, da v času socialne izolacije in omejitev pogrešamo bližino tistih, ki nam največ pomenijo. Mnogi med nami že več mesecev niso srečali svojih staršev in prijateljev, drugi so ostali ločeni celo od svojih življenjskih partnerjev. Stik z najbližjimi in najdražjimi je pomemben, vendar lahko z nekaj iznajdljivosti spretno prekrmarimo tudi skozi to neobičajno obdobje.
Na pomoč, moji starši so tako vsiljivi!
Se tudi vam dogaja, da se starši prekomerno ukvarjajo z vami? Skrbi jih, kako vam gredo od rok šolske obveznosti, bombardirajo vas z vprašanji o ljubezni, nenehno vas opozarjajo na nevarnosti odraščanja, vi pa ob tem zavijate z očmi. Njihovo prekomerno angažiranost morda dojemate kot vsiljivost, pretirano zaskrbljenost in nezaupanje. Drži, da starši svojim otrokom želijo le najboljše, vendar njihova ideja o tem ne ustreza vedno temu, kar najstnik potrebuje ali želi.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Tesnoba in fobije zaradi videokonferenc in spletnih druženj
V letošnjem letu se je zaradi pandemije pojavil razmah videokonferenc in spletnih druženj, skupaj z njimi pa so pri nekaterih vzniknile tudi socialna anksioznost in celo fobije različnih razsežnosti. Socialna anksioznost je lahko blaga in se jo da dokaj učinkovito obvladovati s preprostimi tehnikami, v nekaterih primerih pa lahko simptomi postanejo tako močni, da se posameznik začne spletni izpostavljenosti izogibati.
10 simptomov, ki jih ne smete ignorirati
Migrena je kompleksna nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se glavoboli. Gre za tako močne glavobole, da zaradi njih ne zdržite naporov v službi, odklonite druženje s prijatelji ali pa se odmaknete od družinskega kosila. Včasih je težko na glas povedati, da se vse to dogaja zaradi migrene.
3 nasveti, kako se izogniti nenehnim prepirom s starši
Ti nasveti ti bodo pomagali čim bolj 'neboleče' preživeti prepire s starši in navsezadnje morda pri tem, da se jim boš naslednjič lahko izognil.
Na svojo spolno usmerjenost ne moremo vplivati
V družbi se velikokrat pogovarjamo o tistih, ki so drugačni. S tem jim avtomatično dajemo 'nalepko', da niso eni izmed nas, del normalne družbe, temveč da so nekaj, kar je izven 'normalnih standardov'. To velja denimo za hendikepirane osebe, starejše ljudi, tiste, ki imajo 'zgolj' drugačno barvo las, tiste, ki na takšen ali drugačen način izstopajo, navsezadnje tudi za ljudi, ki jih privlači isti spol. Zakaj pravimo, da so ti ljudje drugačni? Drugačni od česa oz. koga?
Čedalje več starejših ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro
Prvi oktober je mednarodni dan starejših.
8 oblik sreče
Že Aristotel je nekoč dejal, da je sreča smisel in namen življenja, cilj in konec človeškega obstoja. Biti srečen, zadovoljen in živeti izpolnjeno življenje je želja slehernega posameznika, iskanje sreče pa je eno najpogostejših človekovih iskanj – v veliko primerih tudi nedosegljiv cilj. Na našo srečo pa ima ’izkušnja sreče’ veliko nians, ki jih imenujemo veselje, navdušenje, hvaležnost, ponos, optimizem, humor, zadovoljstvo in ljubezen.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Ali obstaja spolnost med in po raku dojke?
Spolnost je le ena izmed komponent, na katero vpliva bolezen raka dojke, nikakor pa ni zanemarljiva. Zdravljenje se namreč v določeni točki konča in takrat se je treba spoprijeti tudi z vsakdanjim življenjem, v katerem pa spolnost nedvomno igra pomembno vlogo. Le redko pa o tem spregovorimo na glas.
Maša Bastarda: Demenca je bolezen, ne del zdravega staranja
Spominčica, Alzheimer Slovenija, je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot takšno je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno in strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z univ. dipl. soc. del. Mašo Bastarda smo se pogovarjali o tem, kako odreagirati, če na ulici srečamo osebo z demenco in o samem pomenu ozaveščanja ljudi o demenci.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Kako v svojem življenju prepoznati toksične ljudi?
Če se ozremo čez ramo in pogledamo v preteklost, lahko ugotovimo, da skozi različna življenjska obdobja ljudje k nam prihajajo in odhajajo. Le redki so tisti, ki nas spremljajo skozi vse življenje in so z nami v dobrem in slabem.
Pasti in prednosti poletnih romanc
Oblekice in sandali, gola koža in brezskrbni dnevi. Hormoni norijo in v zraku je čutiti ljubezen. Poletje je čas, ko več ljudi ustvari profile za zmenke, obiskuje dogodke za samske in se pripravlja na spoznavanje novih ljudi – tudi na počitnicah in potovanjih. A tako kot pri vsaki ljubezenski temi so tudi poletne romance lahko pot do strtega srca ali pa nepozabne izkušnje. Kako iz njih povleči najboljše?
7 zlatih pravil konstruktivnega prepiranja
Bodimo iskreni – tudi ko vstopimo v zvezo z nekom, ki se nam zdi pravi princ na belem konju ali sorodna duša, ki smo jo čakali vse življenje, se bomo še vedno prepirali Morda ne čisto na začetku, ko se še cedita med in mleko, sčasoma pa zagotovo. Dlje časa ko smo z nekom v zvezi, več stvari nas začne pri njem motiti. Prepiramo se zaradi banalnosti, kot so dvignjene straniščne deske, razmetano perilo, kdo bo peljal ljubljenčka na sprehod, pa tudi zaradi težjih tem, ki pridejo skupaj z družinskimi razprtijami, razkorakih v vrednotah in življenjskih željah. Življenje naše odnose vedno preizkuša z različnimi izzivi, način soočanja s težavami in pogled na nesoglasja pa sta tista, ki določata, ali bo naša zveza obstala. Najbolj srečni pari so tisti, ki težav ne pometajo pod preprogo in se ne bojijo konfliktov, temveč jih uporabijo sebi v prid.
