pričakovanja
Komu lahko zaupaš svoje težave?
V najstništvu, pravzaprav v mladosti, ima mnogo ljudi takšne in drugačne izzive z duševnim zdravjem. V mladosti se soočamo z vprašanjem in željo po sprejetosti pri vrstnikih, nasprotnem ali istem spolu, sprašujemo se, če smo dovolj dobri, če delamo prav, kaj si sploh želimo ...
To morate vedeti, če imate odvečne kilograme
Še posebej v času pred poletjem se mnogi soočajo s pomanjkanjem samozavesti in se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, kar vidijo, ko se pogledajo v ogledalo. Večini glavno težavo predstavlja zunanji videz in v želji po hitrih rezultatih posegajo po raznih instant rešitvah, ki v danem trenutku morda delujejo, dolgoročno pa zagotovo niso prava pot. Ne bomo odkrili tople vode, če rečemo, da je za fit postavo in boljšo samopodobo pomembno spremeniti življenjski slog, lahko pa vam namignemo, kako se lotiti tistega najtežjega dela: začetka!
Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.
Kakšna dermalna polnila poznamo?
Minimalno invazivni postopki, ki vključujejo tudi dermalna polnila, v zadnjem času postajajo vse bolj priljubljeni. Zato ne čudi dejstvo, da se ljudje sprašujejo, kako natančno delujejo, kaj sploh so in katera možnost je najboljša zanje.
Kaj starejši ljudje mislijo o generaciji Z? Zagotovo si že slišal te pripombe
Zgodovina se rada ponavlja – vsaka generacija ima, ko pride v zrela leta, pripombe o mlajši generaciji in mladih tega časa. Poglejmo si, kaj naj bi starejši ljudje mislili o današnji generaciji Z. Če ste pripadnik te generacije, potem ste takšne in drugačne pripombe zagotovo že slišali.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Lepotni ideali: kaj je zdravo, kaj je lepo in kaj resnično?
Lepotni standardi obstajajo že od nekdaj, a zdi se, da so z vzponom družbenih omrežij postali še vidnejši, še zahtevnejši – in predvsem nerealni. Kako zelo pa tebi pridejo do živega vse te podobe, s katerimi smo vsakodnevno obkroženi?
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?
Skrivnost placebo učinka - kaj je res in kaj ni?
Um ima lahko tako zelo močan vpliv na telo, da mu v nekaterih primerih lahko celo pomaga pri ozdravitvi. Takšen fenomen je placebo učinek, pri katerem ima lahko 'lažno' zdravljenje resnično terapevtske rezultate. Na drugi strani pa poznamo tudi nocebo, ki ima ravno obraten učinek.
Dr. Miran Križančič: Odločitev za estetsko operacijo ni kot odhod v supermarket
Estetske operacije že dolgo niso več tabu tema, saj se jih poslužujejo skoraj vse generacije, od mladih do tistih malo starejših, medtem ko obstaja veliko različnih razlogov, zakaj se ljudje odločajo zanje. O tem in o najpogostejših lepotnih operacijah pri nas, najnovejših trendih in postopkih smo se pogovarjali tudi s priznanim lepotnim kirurgom.
V gibanju je pomembno začutiti sebe, ne samo bolečih mišic
Telo je narejeno za gibanje. Izjava, katero smo nemara že ogromnokrat slišali, a se odstotek neaktivnega prebivalstva še vedno povečuje. Zaradi sedečega načina življenja in neaktivnosti naša telesa pričnejo uporabljati takšne ali drugačne kompenzacije, kar privede do bolečin. Ob pojavu le-teh pa se nato ljudje zatečejo do strokovnjakov na področju gibanja, kot so na primer kineziologi, ki jim pomagajo te težave odpraviti, da se lahko znova ukvarjajo z njim ljubimi športnimi dejavnostmi.
Kako lahko ponotranjimo zdrav vzorec prehranjevanja?
Večina od nas se zaveda, da je veliko lažje narediti načrt zdrave prehrane, kot pa ga dejansko uresničiti.V današnjem dinamičnem in hitrem svetu je namreč zelo težko vzdržati zdrav vzorec prehranjevanja.
Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.
Življenje, ki ga živite, je odsev vašega odnosa do sebe
Če se ne cenite in s seboj ne delate lepo, zelo verjetno tudi vaša oklica z vami dela enako. Če se spoštujete, vas spoštujejo tudi drugi. Formula je preprosta, a kljub temu težka, saj je spremembe na sebi težko delati, če zanje nimamo močnega motiva.
Kdo so visokoobčutljive osebe?
Z izrazom "visokoobčutljiva oseba" označujemo posameznike, za katere se domneva, da imajo povečano ali globljo občutljivost centralnega živčnega sistema za fizične, čustvene ali socialne dražljaje. Čeprav so ti ljudje pogosto označeni kot preobčutljivi, je to osebnostna lastnost, ki prinaša tako prednosti kot izzive.
Kaj je v resnici ljubezen?
Predstav o ljubezni in odnosih je toliko, kolikor je ljudi. Temeljijo lahko na družinskem okolju, v katerem smo odraščali, romanih in filmih, ki ponujajo različna sporočila o ljubezni, ter ostalih nezavednih dejavnikih. A ko je govor o pravi, resnični, usodni ljubezni, ne moremo mimo ideje o sreči do konca svojih dni, kar pogosto kvarno vpliva na oblikovanje zrelih in trajnih partnerskih odnosov. Prav je, da verjamemo v ljubezen, ki je najmočnejša sila življenja, a ne smemo pozabiti, da v partnerskem odnosu ne smemo iskati popolnosti …
Vse, kar morate vedeti o rinoplastiki
Vsi strmimo k čim lepšemu videzu, zato ni presenetljivo, da se mnogi odločajo za estetsko korekcijo zunanjosti nosu. ''Pacienti, ki si želijo spremembe, se morajo zavedati, da samo estetska korekcija nosu ne bo spremenila njihovega življenja, zato morajo ohraniti realna pričakovanja,'' pravi Boris Onišak, dr. med. specialist ORL in priznan slovenski lepotni kirurg, ki je še posebej specializiran za estetske korekcije nosu.
Vse, kar morate vedeti o povečanju ustnic
Povečanje ustnic je vedno bolj priljubljen estetski poseg, ki vam lahko zagotovi polnejše in bolj izrazito oblikovane ustnice. Danes je injekcijsko dermalno polnilo najpogosteje uporabljena metoda za povečanje ustnic. Poznamo več vrst dermalnih polnil, toda najpogostejša polnila so danes izdelki, ki vsebujejo snovi, podobne hialuronski kislini. Zanimalo nas je, ali je takšen poseg varen, za koga je primeren in za koga morda ni, navsezadnje pa, kako poteka. Pogovarjali smo se s specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, dr. med. Andrejem Testenom.
Brez tega v 2022 ne bo šlo
V prazničnem času smo deležni kopice dobrih želja za leto, ki prihaja. V največji meri si ljudje medsebojno želimo zdravja, sreče, veselja, ljubezni in uspeha. Vse našteto resnično vsi potrebujemo, prepričani pa smo, da bi bilo potrebno dodati še vsaj dve želji. Preveri, kateri!
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Predpraznični stres ni le modna muha
Praznični čas je resda poln topline, bližine, stika z najdražjimi in dobre hrane, a gre tudi za izjemno stresno obdobje, v katerem se že tako hud življenjski ritem še dodatno močno pospeši, saj moramo pred iztekom leta zaključiti vse načrtovane delovne obveznosti, pravočasno nakupiti božična darila, generalno očistiti in lično okrasiti domovanje ter pripraviti praznične pojedine. Že sama misel na tako dolg spisek opravil povzroča stres, ki se vse do vrhunca praznikov samo še poglablja. Kako se mu zoperstaviti in ga ublažiti?
V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.
Kako se soočiti s pritiski staršev?
Tudi ti občasno čutiš pritiske staršev? Ne skrbi, manjši in občasni pritiski so v tem obdobju nekaj običajnega, saj si vsak starš za svojega otroka želi najboljše. A včasih se zgodi, da takšni pritiski prej kot zdravo spodbudo prinašajo nenehen stres, občutke nerazumljenosti ali celo večje čustvene stiske. Kako vedeti, kdaj je pritisk pretiran, in kako se s tem konstruktivno spoprijeti?
Ko življenje prelagamo na jutri, čas zbeži mimo nas
Ko bom dobila partnerja, bom končno srečna. Ko bom dosegla naziv, bo moje življenje popolno. Ko bom shujšala, bom zadovoljna s seboj. Ko bom ustvarila družino, bom imela vse. Ste tudi sami med tistimi, ki svoje življenje nenehno prelagajo na jutri? Resnica je, da je življenje kratko, vsako prelaganje dokončne sreče in izpolnitve na določen cilj, pa pomeni to, v danem trenutku ne znamo in ne zmoremo v polnosti živeti. Kaj pa če jutri nikoli ne pride?
Ste kronično nezadovoljni?
Osnovna predpostavka človeškega vedenja je, da iščemo užitek in dobro počutje ter se skušamo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom. A včasih se zdi, da nekateri pravzaprav gojijo slabo voljo, zagrenjenost in nezadovoljstvo. Tudi če jim v življenju ničesar ne manjka in nimajo nikakršnega razloga za nerganje, se kar naprej pritožujejo. Nekateri pravijo temu kronično nezadovoljstvo, v zadnjem času pa se pojavlja celo termin zasvojenost z nesrečo.
