pri

S šentjanževko nad depresijio
Britanski nacionalni inštitut opozarja na prepogosto predpisovanje antidepresivov. V letu 2008 so angleški zdravniki napisali več kot dvajset miljonov receptov za štiri in pol miljone ljudi in za to porabili petsto miljonov funtov.

10 nasvetov, kako se izogniti prehladu
Se bojite, da boste staknili prehlad ali gripo? Se izogibate sodelavcu, ker kiha in kašlja? Za vas smo poiskali nekaj koristnih nasvetov.

Zaprtje
Zaprtje je strokovno opredeljeno kot težavno in neredno odvajanje majhne količine trdega blata.

Izpoved hermafrodita: Počutim se kot cirkuška spaka
Janet se je pred trinajstimi leti življenje obrnilo na glavo. Starša sta ji povedala, da ni običajna deklica, kajti nima ne maternice ne jajčnikov, tudi njene genitalije so drugačne. Tako se je Janet prek noči iz družabne 10-letnice spremenila v vase zaprto, sramežljivo in zagrenjeno dekle.

Vam grozi srčni infarkt? Prepoznajte znake!
V Sloveniji utrpi srčni infarkt približno 3000 oseb na leto, okrog 1000 ljudi pa umre zaradi nenadne srčne smrti, ki je tudi posledica koronarne bolezni. Pomembno je, da poznamo znake srčnega infarkta, saj bomo le tako lahko pravočasno ukrepali in preprečili najhujše.

RESNIČNA ZGODBA: Kljub zdravemu življenju sem doživel infarkt
63-letni Peter iz okolice Kamnika je živel zdravo življenje. Pred dvanajstimi leti je opustil kajenje, veliko je kolesaril in hodil, izogibal se je mastni hrani. Kljub temu je pred dvema mesecema doživel srčni infarkt.

Zrušimo tabuje! Spregovorimo o zasvojenosti s seksom
Tuje raziskave so pokazale, da je s seksom zasvojenih od 3 do 10 odstotkov ljudi. Zanje spolnost ne predstavlja izkazovanja ljubezni svojemu partnerju, niti posebnega užitka. Zanje je seks gola nuja, potreba, omama. Tudi v Sloveniji je s seksom zasvojenih veliko ljudi.

Vitiligo
Vitiligo je posledica pomanjkanja kožnega pigmenta.

VIDEO: Na srce je treba misliti, ko je še zdravo
Od vseh organov moramo najbolj skrbeti za svoje srce, ki v enem letu naredi kar 35 milijonov udarcev. V Sloveniji so bolezni srca in ožilja še vedno na prvem mestu smrtnosti, največ škode pa naredi neprimerna prehrana.

Ko nas čustvena bolečina zaboli fizično
Na univerzi v Kaliforniji so znanstveniki s pomočjo nove tehnologije skeniranja možganov ugotovili, da je del možganov, ki procesira fizično bolečino, zadolžen tudi za čustveno bolečino.

Ločite med glavobolom in migreno?
Glavobol je bolečinski simptom, ki lahko nastane zaradi številnih vzrokov. Je ena najpogostejših človekovih težav, saj kar 96 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju boli glava.

Buče v kulinariki in zdravilstvu
Težko najdemo zelenjavo, ki bi jo lahko pripravili na toliko različnih načinov kot buče. Lahko so v glavnih ali stranskih vlogah, v vsakdanjih in slavnostnih obedih.

Poletno športanje
Šport je odraz posameznikove skrbi za zdravje in dobro počutje. Kljub temu pa sta pri športu potrebni zmernost in previdnost, kar še bolj velja za vroče poletne dni.

Kako močno boli lepota
Vsaka operacija povzroči rano in ta boli. Razkrivamo, katere lepotne operacije sodijo med najbolj in najmanj boleče.

Pazite, da vam ne poči bobnič!
Ni bolj neprijetnega občutka, kot je bolečina v ušesih sredi vročih poletnih dni. Prikrajša vas za marsikateri užitek v vodi, potapljanje in vam krati miren spanec.

„Poletna“ bolečina v grlu
Poletje je, vas pa boli grlo. Vas zanima, kakšni so vzroki in kako ukrepati?

Ko duševna bolečina postane telesna
Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da človeška duševnost močno vpliva na napade migrene in hude glavobole.

Demence vedno pogostejše
Demence po pogostosti sodijo v sam vrh vzrokov smrtnosti v razvitem svetu.

Kaj je spomin?
Spomin nam omogoča, da informacije v možganih ohranimo in kasneje obnovimo. Spomin je močno povezan z učenjem. Z njim si pridobivamo znanje, spomin pa nam to znanje zakodira, utrdi, shrani in prikliče.

Poskrbite za svoje možgane
Kaj so možgani in kako za njih poskrbeti? Preberite nekaj spodnjih nasvetov.

Ali poznate zdravilno rastlino ginko?
Ginko je najstarejša še živeča drevesna vrsta na svetu, ki obstaja že več kot 250 milijonov let.

Od svetega tempeljskega drevesa do sodobnega zdravila
Ginko biloba (dvokrpi ginko) je najstarejša še živeča drevesna vrsta na svetu. Drevo lahko doseže starost 1000 let in višino 30 metrov. V mezozoiku, pred približno 150 milijoni let, je bil ginko razširjen po vsej Zemlji, tudi po Evropi.

Učinkovita pomoč pri pojemanju spomina in koncentracije
Vsakemu se občasno zgodi, da se ne more spomniti datuma prijateljevega rojstnega dne, kakšne telefonske številke ali pa, da se kdaj ne more zbrati. Huje pa je, ko te težave postanejo vsakodnevne.

Orehi za boljši spomin
Zaradi vizualne podobnosti s človeškimi možgani so včasih ljudje verjeli, da drevo oreh prenaša božjo modrost med ljudi. Navadni oreh je zato veljal za hrano, ki pomaga pri različnih težavah z glavo.

Ali je pozabljivost v starosti normalna?
V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temveč predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi.

Preverite, ali ima vaš otrok fotografski spomin?
Raziskovalci so ugotovili, da imajo otroci, stari od 7 do 14 let, pogosto fotografski spomin. Med odraslimi pa je ta sposobnost zelo redka, saj se odrasli bolj zanašajo na verbalno sprejemanje informacij.

Z borovnicami nad demenco
Borovnice, ki veljajo za enega od najbolj antioksidantnih sadežev, po raziskavah znanstvenikov izboljšujejo tudi spomin. Ne le to, uživanje modrega sadja lahko ljudem z demenco spomin celo povrne, ima pa tudi pozitivne učinke pri zdravljenju Alzhaimerjeve bolezni.

S pozitivnim mišljenjem nad demenco
Če si ne želite zboleti za demenco, se nehajte obremenjevati s skrbmi o starosti in ne verjemite stereotipu, da z leti izgubljate spomin.

Vadba, kjer namesto mišic trenirate možgane
Za mnoge predstavlja obisk fitnesa le dvigovanje uteži ali izvajanje vaj na različnih orodjih. V zadnjem času pa je po svetu že najti centre, ki ponujajo drugačno obliko vadbe, vadbo za možgane, ki že nekaj časa išče svoje mesto pod soncem.

Slabo vreme izboljšuje spomin
Ste morda opazili, kako težko se je skoncentrirati, ko opravljate naporno umsko delo, zunaj pa sije sonce? Ali pa na primer, ko ste na predavanju ali kakšnem sestanku in vseskozi pogledujete skozi okno in si želite, da bi bili na morju ali pa da bi se v središču mesta sončili ob kavici?