psihologija
Nagnjenosti k optimizmu, altruizmu in hvaležnosti se lahko naučimo
Pozitivna psihologija je ena najnovejših 'vej' psihologije. Za razliko od drugih področij psihologije, ki se običajno osredotočajo na disfunkcije in nenormalna vedenja, se pozitivna psihologija osredotoča na to, da ljudem 'svetuje', kako lahko napredujejo in postanejo 'srečnejši'. Kot pri vseh ostalih stvareh in teorijah, ne le na področju psihologije, imamo tudi tukaj močne podpornike, pa tudi glasne kritike. Očitki slednjih pa so velikokrat neutemeljeni.
Pesimistična naravnanost ima močan vpliv na naše zdravje
Tisti, ki so podvrženi negativnimi misli in pesimistični naravnanosti, naj bi po novejši študiji imeli večje tveganje za razvoj koronarnih srčnih bolezni. Poglejmo si, kaj še razkriva študija.
Vpliv barv na čustva, vedenje in zdravje
Ali spadate med tiste, ki jih rumena barva vznemirja? Vas modra zaziba v sproščeno in mirno stanje? Se odenete v črno, ko si želite miru? Nekateri psihologi in umetniki že dolgo verjamejo, da lahko barva vpliva na razpoloženje, občutke in čustva. V nadaljevanju preverite, zakaj je barva tako močna sila v našem življenju in kakšne učinke ima na naše počutje.
Imago terapija: ustvarjanje ljubezni, kot si je želimo
Doživeti pravo ljubezen, ki temelji na globoki in pristni povezanosti s partnerjem, je želja mnogih. Hkrati pa je to tudi temeljni cilj imago terapije, ki v ospredje postavlja sočutno reševanje konfliktov, odkrivanje ranljivosti in poglabljanje intimnosti v varnem prostoru. Učinkovita partnerska komunikacija je ključnega pomena za ohranjanje dolgega in izpolnjujočega odnosa. Skupno življenje pomeni srečanje na polovici poti, premagovanje ovir ter konstruktivno izražanje negotovosti in frustracije.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
Kaj je ego in zakaj je pomemben?
»Kako velik ego ima!« so najpogostejši stavki, ki jih slišimo v povezavi z vedenjem, ki nam pri drugih ni všeč. Poznamo tudi različne izraze, ki vključujejo ego, kot so denimo egoizem, ego obramba, egocentrizem, superego in podobno. A kaj v resnici pomeni ego in zakaj ima v medosebnih pogovorih vedno negativno konotacijo?
Empatično poslušanje je temelj pristne interakcije
Ob nekaterih ljudeh se zazdi, da so se pravzaprav že rodili z veščino poslušanja. V pogovorih z njimi brez težav delimo svoje občutke in se počutimo razumljene ter cenjene. Ste že kdaj razmišljali, zakaj se nam nekateri zdijo tako zaupanja vredni? Odgovor se skriva v empatičnem poslušanju, ki se ga lahko tudi naučimo - a pozor, brez avtentičnosti tukaj ne gre.
Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.
Kateri tip temperamenta ste?
V današnjem času ne manjka različnih teorij osebnosti, ki nas glede na lastnosti uvrščajo v različne 'predalčke'. Določanje tipa osebnosti glede na štiri temperamente je eno najstarejših na svetu, med laiki pa je zelo priljubljeno. Ste torej sangvinik, kolerik, melanholik ali flegmatik?
Kakšna je razlika med lenobo in odlašanjem?
Sta lenoba in odlašanje le dve različni besedi za isto stvar? Ne. Odlašanje je aktiven proces, pri katerem namesto naloge, ki bi jo morali opraviti, počnemo nekaj drugega, manj obremenjujočega. Nasprotno pa lenoba kaže na apatijo, neaktivnost ter nepripravljenost na ukrepanje.
Kako velik je tvoj ego?
Kaj je ego in kako vpliva na naše vedenje? Zakaj ni vedno slab in zakaj je včasih celo dober? O tem je v tokratnem videu spregovoril naš novinar Oskar.
Kaj je sindrom gospe Bovary?
Ljubitelji književnosti gotovo poznajo roman Gustava Flauberta z naslovom Gospa Bovary. V njem opisuje depresivno glavno junakinjo Emmo, ki kljub zakonu neustavljivo hrepeni po romantični ljubezni in se izgublja v nerealnem dojemanju sveta. Iz tega izhaja tudi izraz bovarizem, za katerega so značilni trajno nezadovoljstvo, zanikanje resničnosti in izgubljanje v vzporednih svetovih.
Branje mimike pod zaščitno masko
Čeprav je koronavirus, ki je letošnje leto svet obrnil na glavo, očem neviden, so eden od zelo očitnih znakov pandemije zaščitne maske. Marsikdo je mislil, da bo njihova uporaba kratkega veka, a vse bolj očitno postaja, da bodo z nami še precej časa. Ne preostane nam torej drugega, kot da jih sprejmemo kot del življenja in se naučimo potrebnih veščin, med katere sodi tudi branje mimike. Imate tudi vi težave, ker nikoli ne veste, kaj misli in kako se počuti oseba, s katero se pogovarjate, ko nosi masko? Predstavljamo vam nekaj namigov, na kaj je treba biti pozoren.
Zakaj je osebnostna rast pomembna?
V preteklosti je bil fenomen osebnostne rasti še neznan, saj so se bili ljudje primorani ukvarjati s preživetjem, prostora za delo na sebi ni bilo. Z vse večjo blaginjo pa je vzniknilo tudi vse večje poznavanje psihologije človeka, njegovega počutja in čustev. V današnjem času je osebnostna rast del naših življenj in vsak, ki želi biti v življenju bolj uspešen, pomirjen s seboj in srečen, se poda na pot raziskovanja sebe, svojih šibkosti in potencialov.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Čustvena zanka preteklosti: Kako in zakaj jo pustiti za seboj?
Zakaj se včasih tako močno oklepamo preteklosti? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok vse tisto, kar nam je povzročilo bolečino in trpljenje? Zakaj se še kar vračamo v zgodbe, ki so že zdavnaj minile? Odgovor je preprost.
Ko strah ohromi in prepreči uspeh, ljubezen in srečo
Če besedi preizkušnja odvzamemo prve tri črke, dobimo besedo izkušnja. In prav to je tisto, kar bi morali iz težjih življenjskih izzivov vzeti – samo in le izkušnje, iz njih rasti ter postajati modrejši. A pogosto se zgodi, da nas zlasti negativne odnosne izkušnje zagrenijo, oropajo poguma in vztrajnosti ter v težjih primerih spravijo tudi na kolena.
Konflikt kot priložnost za osebno rast
Obstaja rek, ki pravi, da v odnosu, kjer se partnerja nikoli niti malo ne sporečeta - naj si bo zaradi nakupa stanovanja ali pa najmanjše stvari, kot je pranje perila, se niti ne poslušata - praktično živita drug mimo drugega. Govorimo seveda o konstruktivnih in zdravih konfliktih, kjer sta čustveno zrela posameznika na koncu sposobna prepoznati tudi svoje napake, predvsem pa vzorce delovanja.
Kako v svojem življenju prepoznati toksične ljudi?
Če se ozremo čez ramo in pogledamo v preteklost, lahko ugotovimo, da skozi različna življenjska obdobja ljudje k nam prihajajo in odhajajo. Le redki so tisti, ki nas spremljajo skozi vse življenje in so z nami v dobrem in slabem.
Boljša samopodoba lahko pomeni boljše življenje
Kakšna je vaša samopodoba? Pravzaprav jih imate več, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Branka Strniša. “Lahko imamo na enem področju izrazito dobro samopodobo, medtem ko nam na drugem peša." Lahko ste na svojem področju dela zelo samozavestni, vendar se počutite negotovo, če morate na sestanek, na katerem ste primorani o svojem delu govoriti z neznanci.
8 psiholoških kompleksov, ki jih je vredno poznati
Kompleksi so osnovniki gradnik naše psihe. Gre za temeljne vzorce čustev, zaznav in želja v našem nezavednem, ki vplivajo na naše življenje. Med najbolj znana zagotovo sodita kompleks manjvrednosti in večvrednosti, ki ju poznamo vsi. Mnogi kompleksi pa so dobili ime tudi po literarnih junakih in grški mitologiji, kot je denimo Ojdipov kompleks. Sicer pa je kompleks psihoanalitični izraz, ki ga obsežneje najdemo v delih Carla Junga in Sigmunda Freuda.
To je ključen del srečnega partnerskega odnosa
Ali se kdaj vprašate, ali ste partnerju na primeren način povedali, kar ste želeli? Ste mu povedali tako, da bo lahko razumel? In ali ste partnerja poslušali, ko je govoril on? Ste dejansko slišali, kar je želel povedati? Če želimo imeti dober partnerski odnos, se moramo znati sporazumevati, pove psihologinja Tamara Kancilija Kosmač. A mnogi mislijo, da o sporazumevanju že vse vedo. Ne ustavijo se in pomislijo: ali res znam povedati, kar želim, ali res znam poslušati.
Zakaj ljudje v času pandemije na veliko kupujejo toaletni papir?
Ste v zadnjih tednih opazili porast vse splošnega nakupovanja zalog toaletnega papirja? Razglasitev pandemije zaradi naglega širjenja koronavirusa Covid-2019 je v ljudeh vzbudilo različne odzive in dojemanje situacije. Na eni strani so se izpostavljali ignoranti, ki jih zadeva niti malo ni skrbela, na drugi strani pa so ljudje panično in množično drli v trgovske centre in nakupovali večje zaloge dobrin. Med drugim tudi toaletni papir. Zakaj?
Nasveti za lažje skupno bivanje družine v samoizolaciji
Zaradi določenih ukrepov, med katerimi je tudi delo od doma in začasna ukinitev pouka v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, smo primorani spremeniti tempo svojega življenja. Večina delavnih družin se namreč zaradi polnega urnika prej ni pogosto videvala. Zjutraj so vsi člani družine hiteli po svoje, dan je potekal v službah ali šolah in vrtcih, le dve do tri ure zvečer so ostale za družino. Kaj pa zdaj?
Kompulzivno prenajedanje: ko se ne moreš zaustaviti
Kompulzivno prenajedanje je motnja, za katero je značilno, da bolnik ni požrešen, le zaustaviti se ne more. Za tiste, ki imajo to motnjo, so značilni močni občutki krivde in sramu, pravi sociologinja Dragica Sternad.
Ko nam življenje uničuje obsesivno-kompulzivna motnja
Obsesivno-kompulzivno motnjo je mogoče premagati ter zaživeti bolj srečno. Z Aleksandro P. Meško, specialistko klinične psihologije, smo se pogovarjali, kako sprejeti neprijetne, obsesivne misli in kako se znebiti kompulzij, fizičnih postopkov, ki smo jih razvili, da bi zmanjšali občutek tesnobe, ki se pojavi ob misli, ki nam ni všeč.
Imate občutek, da bi potrebovali samo nekaj več motivacije?
"Življenje je dinamičen proces, zato vsi živi organizmi, tudi človek, potrebujemo mehanizem, ki nam sproti sporoča, da je nastala vrzel med trenutnim in želenim stanjem," pove psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny. “Ta mehanizem nas nato usmeri ter ohranja našo pozornost na tistih aktivnostih, ki bi lahko to razliko zmanjšale.” Če začutite željo, da bi radi to jesen bili karierno na drugi točki, kot ste trenutno, vas bo motivacija silila, da razmišljate, kaj bi v ta namen lahko storili. Pa vas kdaj muči občutek, da vam manjka motivacije? Imate občutek, da prehodite že dobršen del poti in se naenkrat ustavite?
Psihična priprava športnika
Pozdravljeni! Sem aktiven športnik in me zanimo koliko % je mentalna priprava pri športu pomembna. Pred kratkim sem začel uporabljati hipnozo (na cd posneta) in upam da mi bo pomagala do želenih rezu...
Nebesedno izražanje na fotografiji
Pozdravljeni! Prosim, povejte mi, na koga bi se lahko obrnila, da bi mi na osnovi fotografije glede na izraz na obrazu, držo telesa in pozicijo obeh teles zapisal nekaj temeljnih značilnosti odnosa me...
