razpoloženje
Načini sprostitve po napornih dnevih
Malo morje obveznosti, hitenje od ene stvari do druge, obilica dela, številni roki in še in še, vse to pripomore, da počasi, a zanesljivo začnemo izgubljati svoj entuziazem, motivacijo in življenjsko iskrico, ki nas je gnala naprej. In prav zato je še kako pomembno, da se znamo ustaviti, zadihati in da namenimo svoj čas tudi mentalni sprostitvi. Tako si bomo lahko znova napolnili baterije in spodbudili pozitivne občutke, ki nas delajo žive. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
To se zgodi, če ne skrbimo zase
Zdravje je ena izmed najpomembnejših vrednot, zato je pomembno, da vsak dan naredimo nekaj zase in poskrbimo za svoje dobro počutje. Nikoli pa ne vemo, kdaj nas lahko doleti kakšna bolezen ali poškodba, zaradi katere bomo potrebovali specialista ter upali, da bomo čim prej prišli na vrsto, in kar je najpomembneje, hitro poskrbeli za svoje zdravje.
Ali najstniki spijo dovolj?
Mladostništvo je eno najbolj posebnih obdobji v življenju vsakega od nas. Gre za obdobje iskanja, prehod iz otroštva v odraslo dobo, obdobje polno sprememb v telesnem, kognitivnem in čustvenem razvoju. Spanje pa je pri vsem naštetem bistvenega pomena za razvoj in rast. Na žalost pa mnogo najstnikov spanju ne posveča dovolj pozornosti.
Neprijetni simptomi, s katerimi se soočajo predvsem ženske
Če vam pogosto niha razpoloženje, pridobivate na teži, se prekomerno potite ali ste nenehno utrujeni, je to lahko znak porušenega hormonskega ravnovesja. Slednje je še posebej izrazito v puberteti ter pri ženskah v perimenopavzi ter v menopavzi. Ste vedeli, da vam hormone lahko pomaga vrniti v harmonijo tudi matični mleček, ki učinkovito lajša jakost kar 11 simptomov, ki spremljajo menopavzo?
Ste že slišali za maco?
Maca je perujska rastlina, ki ima lahko različne koristi za zdravje.
Kako najti ravnovesje v menopavzi?
Praktični nasveti za dobro počutje in zadovoljstvo.
Iskreno o drogi - kaj moraš vedeti?
V puberteti je zloraba mamil pogostejša kot v drugih starostnih skupinah. Starše upravičeno skrbi zate, tebi pa se morda zdi, da droge niso nič kaj takšnega. Zato bomo poskušali zajeti droge, njihov učinek, predvsem pa posledice, ki jih moraš poznati. Kdaj in kako gre pri drogah lahko narobe?
Kako lahko jabolka izboljšajo naše zdravje?
Jabolko na dan odžene zdravnika stran. Spoznajte številne zdravstvene koristi tega okusnega sadeža in ugotovite, zakaj bi moral biti redni del naše prehrane!
Živila, ki so močni zavezniki v boju proti sladkorni bolezni, debelosti, depresiji in Alzheimerjevi bolezni
Verjetno ste že slišali za povezavo med črevesjem in možgani. Dokazano je, da to, kar jemo, neposredno vpliva na naše možgane in navsezadnje vpliva tudi na naše zdravje in razpoloženje.
Kako poskrbeti, da velikonočna pojedina ne obremeni prebave?
Prihaja velika noč, praznik šunke, pirhov, potice ter kopice drugih dobrot, pod težo katerih se bodo šibile naše mize. Privoščite si jih brez slabe vesti, saj se tovrstne priložnosti zgodijo le enkrat na leto. Ker pa zna obilna praznična hrana pustiti posledice v obliki napihnjenosti, občutka nelagodja v predelu trebuha, zgage in zaprtja, je dobro vedeti, kako lahko preženete tovrstne tegobe – in to na povsem naraven način!
Materina dušica – poznate vse njene prednosti?
Ljudje uporabljajo materino dušico za lajšanje težav z dihanjem, kašljem, bronhitisom in oteklimi dihalnimi potmi. Jemati jo je mogoče tudi pri bolezni ledvic in mehurja, za izboljšanje krvnega obtoka, zniževanje slabega holesterola ter tudi za zdravljenje črevesnih plinov in kolik. Ne smemo pozabiti, da izboljšuje tudi spanje in spodbuja imunski sistem za zdravljenje okužb.
Načini, kako lahko vzljubite telesno aktivnost
Telesna aktivnost in samo gibanje ne vplivata le na naše fizično podobo, temveč imata velik vpliv tudi na našo psiho. Zakaj je pomembno gibanje in kako ga lahko vzljubimo? Morda vam bo v pomoč nekaj dejstev o telesni aktivnosti.
11 znakov, da ščitnica deluje prekomerno
Prekomerno delovanje ščitnice (hipertiroidizem) ravno nasprotno od premalo delujoče ščitnice pospeši delovanje številnih celic in tkiv v telesu. Gre za eno od pogostih motenj hormonskega sistema, ki se največkrat pojavlja pri ženskah, starih od 20 do 50 let. Preverite, kako ga prepoznati.
Odvisnost od sladkorja: odtegnitvena kriza in kako jo omiliti
Zmanjšanje vnosa sladkorja v telo je lahko odličen začetek bolj zdravega načina življenja. Odpoved sladkarijam pa ni lahka. Ponujamo vam koristne nasvete, kako to storiti in se znebiti posledic, ki jih lahko prinese odtegnitvena kriza.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Kaj povzroča nočne more?
Vsi smo imeli že vsaj enkrat v življenju nočno moro. Če do teh prihaja le občasno, so nekaj povsem normalnega. A ko postanejo pogoste, morda celo redne, lahko močno poslabšajo kakovost spanja in z njim načnejo tudi naše zdravje.
Kako si lahko pomagamo pri najpogostejših zimskih tegobah?
Zimsko obdobje lahko prinaša tudi mnogo izzivov za naše zdravje in vsesplošno počutje, a temu smo lahko tudi kos. Včasih pravzaprav ni treba veliko, da naredimo nekaj zase in za svoje telo. Za vas smo pripravili nekaj preprostih nasvetov, ki vam bodo pomagali pri zimskih tegobah.
Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Evo Štajner.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
5 zdravstvenih težav, ki jih lahko rešite z jokom
V preteklosti je jok veljal za znak šibkosti, danes pa je jasno, da je izražanje čustev, skupaj z njimi pa jokanje, izjemnega pomena za naše fizično in psihično zdravje.
Simptomi se običajno pojavijo med 35. in 45. letom
Ameriški zdravnik dr. George Huntington je leta 1872 objavil opis bolezni in jo poimenoval dedna horea po grški besedi ples, pri čemer je želel poudariti bolnikove nehotene zgibke in značilno gibanje. Pozneje so bolezen preimenovali v Huntigtonovo bolezen.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Kaj povzroča 'negativno energijo' in kako jo prepoznati?
Morda energije ne vidimo, vsekakor pa vsi poznamo pozitivne ali negativne občutke. Nikakor energije ne moremo meriti s prostim očesom, znamo pa jo prepoznati. Lahko prihaja od negativnih ljudi, iz okolice ali celo in predvsem iz naše psihe. 'Negativna energija' nas lahko popolnoma izčrpa, psihično in fizično. Zato je pomembno, da se naučimo ravnati z njo.
Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.
Zimska depresija – mit ali resnica?
Zimska depresija je pogovorni izraz za sezonsko depresijo, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sončne svetlobe. Stanje se natančneje imenuje depresija s sezonskim vzorcem, znana pa je tudi kot sezonska afektivna motnja (SAD). Oseba, ki ima to motnjo, običajno doživlja ciklična depresivna obdobja, pri čemer se epizode pojavijo jeseni ali pozimi in izginejo v pomladnih ali poletnih mesecih.
Zakaj smo med zimskimi meseci tako utrujeni? To so naši nasveti za boljše počutje!
Kratki dnevi, nizke temperature in meglena jutra – to so tipične značilnosti zimskih mesecev. To pa je tudi obdobje, ko marsikdo občuti pomanjkanje energije in večjo utrujenost – vas zanima, zakaj?
Psihologija barv: Kaj naj bi najljubše barve oblačil v tvoji garderobi povedale o tebi?
V povezavi z barvami, njihovo priljubljenostjo in trendi, ki se pojavljajo, obstajajo številne zanimive študije. Raziskuje jih tudi psihologija sama. Barve nam popestrijo življenje in kot zanimivost, bolj za šalo kot zares, si poglejmo, kaj naj bi izbira najljubše barve povedala o nas.
Kaj nam sporočajo oči?
Oči so okno v naše zdravje, saj lahko oftalmolog že s preprostim pregledom ugotovi številna bolezenska stanja. Te razkrivajo povišan holesterol, pritisk, bolezni jeter, sladkorno bolezen in še marsikaj drugega.
To doleti vsako žensko po 45. letu starosti
Neznosno potenje, navali vročine, motnje spanja, nihanje razpoloženja in potrtost ... To je le nekaj najpogostejših simptomov, ki jih povezujemo z menopavzo. Ta se v povprečju prične med 45. in 55. letom starosti in traja od 4 do 7 let. A čeprav obdobje menopavze, ki se mu ne more izogniti nobena ženska, velja kot eno bolj neprijetnih, ni nujno, da je tako. Če razumete, kaj se dogaja v vašem telesu in k lajšanju simptomov pristopite pravilno, je to obdobje lahko priložnost, da (za)živite dobro, izpolnjeno in s strastjo.
