situacije
Kako premagati hromeč strah?
Strah je votel, okrog ga pa nič ni, smo v otroštvu pogosto poslušali, ko smo se kot otroci morda bali teme ali pa neviht. A tudi v odraslem življenju se marsikdo sooča s hromečim strahom, ki kdaj vpliva celo na kakovost vsakdana. Kako se soočiti s takšnim strahom in kako ga premagati?
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Psihologija barv: Kaj naj bi najljubše barve oblačil v tvoji garderobi povedale o tebi?
V povezavi z barvami, njihovo priljubljenostjo in trendi, ki se pojavljajo, obstajajo številne zanimive študije. Raziskuje jih tudi psihologija sama. Barve nam popestrijo življenje in kot zanimivost, bolj za šalo kot zares, si poglejmo, kaj naj bi izbira najljubše barve povedala o nas.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Previdno, če imate to stanje
Atopijski dermatitis in težave z razdraženo in atopično kožo so vse bolj razširjene težave, ki ne vplivajo zgolj na kožo posameznika, temveč tudi na njegovo samozavest. Koža je namreč pogosto razdražena, rdeča, suha, pojavljajo se celo ekcemi, zaradi česar številni kožo skrivajo in se izogibajo medosebnim stikom. Prav zato je pomembno, da oseba, ki trpi za tem stanjem, najde ustezno kozmetiko, ki mu pomaga, veliko pa lahko naredi tudi s prilagajanjem v vsakodnevnem življenju.
Tako lahko neizražena čustva vplivajo na naše telo
Duševne 'brazgotine' so očem nevidne, a naše telo se na stres in negativna čustva odziva na načine, ki lahko na koncu vodijo v bolečino. To še posebej velja za situacije in čustva, ki ostanejo neizražena.
Skrite pasti antibiotikov
Konvencionalni antibiotiki so ključnega pomena za naše zdravje, ko se spopademo z bakterijsko okužbo, in so rešili že na milijone življenj. A na žalost se jih predpisuje prepogosto, zato postajajo bakterije vse bolj odporne nanje, to pa predstavlja zelo resen globalni zdravstveni izziv.
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
8 stvari, za katere si lahko hvaležen, tudi ko se ti zdi vse brez zveze
Ti po glavi 'plešejo' misli, da si najbolj nesrečen človek, četudi imaš skoraj vse, kar morda kdo drug niti nima? Naj ti povemo nekaj razlogov, zakaj si lahko v vsakem trenutku hvaležen.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Klara Čampa: Ko zboliš, se ti prioritete življenja obrnejo
(Rožnati) oktober je svetovni mesec osveščanja o raku na dojkah. O tej bolezni, zdravljenju, preizkušnjah, skozi katere gredo bolniki, in o življenju z boleznijo smo se pogovarjali s Klaro Čampa, ki je pri 29 letih tudi sama zbolela za rakom na dojkah.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Si pišeta, a te še vedno ni povabil na zmenek? Tukaj so 4 razlogi, zakaj fantje to počnejo
Najprej naj povemo, da ni popolnoma nič narobe, če punca povabi fanta na zmenek, a vsi vemo, da je situacija največkrat obratna. Torej, se sprašuješ, zakaj te kljub temu, da si že dolgo dopisujeta in pišeta, še vedno ni povabil na zmenek?
Povečajte raven testosterona na tri preproste načine
Testosteron je moški spolni hormon, nujen za fizično in spolno delovanje moških, pomemben pa je tudi za ohranjanje duševnega ravnovesja in spomina ter preprečevanje negativnega razpoloženja. Poglejmo si, kako lahko povišamo njegovo raven na preprost način.
Kako pomembna je samota za duševno zdravje?
Ljudje smo družbena bitja – raziskave so celo pokazale, da so socialne povezave bistvenega pomena za našo čustveno in telesno zdravje. Vendar pa ima tudi čas, ki ga preživimo sami s seboj, ključno vlogo pri naši osebni rasti in duševnem zdravju.
Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Neprestano preklinjaš? Predstavljamo ENO pozitivno plat takšnega ravnanja
Vsi vedno poudarjamo, kako grdo je, če preklinjamo, a vendarle slednje ravnanje prinaša, na presenečenje mnogih, tudi eno dobro stvar.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Koliko minut se je zdravo tuširati?
Morda bo ta članek slaba novica za tiste, ki radi pod tušem preživite malo več časa.
'Gaslighting' je manipulacija s pomočjo poneumljanja
Ob njem imam občutek, da se mi meša. Ne vem več, kaj je res in kaj si samo domišljam, je pogost stavek osebe, ki v partnerskem odnosu trpi za obliko sistematične in dolgotrajne čustvene manipulacije, ki jo v psihologiji imenujejo tudi 'gaslighting'.
Kakšna je razlika med tesnobo in paniko?
V pogovorih z vrstniki verjetno pogosto zaslediš izraza panika in tesnoba, ki sta si med seboj dokaj podobna, a še vedno različna. Prav zaradi podobnosti skupnih lastnosti ju marsikdo zamenjuje, zato ju tokrat predstavljamo malce bolj poglobljeno.
Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.
Kako sprejeti notranjega otroka v sebi?
Vsak ima notranjega otroka. Nekateri se ga zavedajo in ga sprejemajo, drugi so popolnoma nevedni o njegovem obstoju, spet tretji pa iščejo načine, kako ga prepoznati. Zakaj je pomembno, da sprejmemo, objamemo in prepoznamo svojega notranjega otroka? Ker nosi vse tiste vsebine, dobre in slabe, ki nas v odraslosti bodisi ovirajo ali pa nas vodijo do zdravih odnosov.
