skrb za duševno zdravje
Adlerjeva teorija: ljudje potrebujemo občutek pripadnosti
Adlerjeva teorija je celosten pristop v psihoterapiji, ki poudarja premagovanje občutkov manjvrednosti in pridobivanje občutkov pripadnosti za doseganje uspeha in sreče. Teorija se osredotoča tudi na pomen socialnih interakcij in vključenost v skupnost za spodbujanje rasti posameznika. Ta pristop temelji na teorijah avstrijskega psihiatra in kolega Sigmunda Freuda, Alfreda Adlerja.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Ko govorimo o zdravju, se pogosto osredotočamo zgolj na fizično stanje telesa, pa čeprav v to kategorijo sodi tudi duševno in socialno blagostanje. Stres, preobremenjenost, izčrpanost, utrujenost in temačne misli so le nekateri znaki, da naše duševno zdravje ni v najboljšem stanju, in le s pravočasnim ustreznim ravnanjem lahko preprečimo, da bi se iz teh simptomov razvile resnejše težave.
Hipohondrija: tesnoba zaradi zdravstvenih skrbi
Hipohodrijo uvrščamo med tesnobne motnje, zanjo pa so značilne izrazite skrbi in tesnobna občutja zaradi resničnih ali namišljenih simptomov ter znakov bolezni. Strah pred boleznijo je lahko tako velik, da začne močno posegati v kakovost življenja takšne osebe.
Še je čas za novoletne zaobljube – preproste zaobljube, ki se jih lahko dejansko držite
Novo leto za mnoge ljudi pogosto predstavlja nov začetek na simbolni ravni. Mnogo ljudi si zada velike zaobljube, ker pa so slednje mnogokrat prevelike, kaj kmalu odnehajo. Od obljub samemu sebi, da bomo drastično izgubili težo in se začeli s prvim januarjem kar naenkrat zdravo prehranjevati do tistih obljub, da bomo naenkrat svoje življenje popolnoma obrnili na glavo.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
6 ključnih aspektov uravnoteženega življenja
Življenje je večdimenzionalno in dinamično, zato ni mogoče izpostaviti zgolj enega področja, ki bi bilo za dobro počutje, srečo in zdravje bolj pomembno. V resnici gre za šest aspektov, ki skupaj tvorijo popolno sliko uravnoteženega življenja. Gre za fizično, duševno, čustveno, socialno, finančno in duhovno dimenzijo, z njihovim zavedanjem pa lažje ugotovimo, na katerega se moramo bolj osredotočiti za dvig kakovosti našega vsakdana.
Kako komunicirati z osebo z demenco?
Demenca sčasoma poseže tudi na področje komunikacije, kar predstavlja poseben izziv zlasti svojcem bolnikov. Mnogi se znajdejo v stiski, saj naenkrat ne vedo več, na kakšen način in kaj se sploh z njimi pogovarjati ter kako sploh vzdrževati stik, kar lahko vodi v izgubljanje dragocene medosebne vezi. V nadaljevanju so predstavljena ključna vodila za komunikacijo z osebami z demenco.
Pet pozitivnih učinkov rednega izvajanja joge
Če ste danes že preživeli nekaj dragocenih minut na vaši blazini za jogo, je to zagotovo zato, ker se dobro zavedate učinka joge na svoje počutje. Ne glede na to, ali ste izkušen jogi ali ste se z jogo srečali šele pred kratkim, smo prepričani, da se po le eni vadbi v svojem telesu počutite mnogo bolje.
Znate prepoznati opozorilne znake v odnosih?
Ljudje veliko govorimo o opozorilnih znakih v odnosih, toda kaj točno pomenijo? So vsi opozorilni znaki za vse enaki? Ali so vedno razlog za odhod in ali je sploh smiselno govoriti o njih? Jih najdemo le pri določenih ljudeh ali jih oddajamo vsi?
Kaj pomeni zdrava ljubezen do sebe?
O konceptu ljubezni do sebe se v zadnjem času veliko govori, a pogosto se v zvezi s tem pojavljajo napačne interpretacije. Ljubezen do sebe ni egoizem ali narcisizem, ampak gre za spoštovanje svojega dobrega počutja in sreče. Pomeni tudi, da znamo poskrbeti za svoje potrebe in ne žrtvujemo sebe, da bi ugajali drugim. Ljubezen do sebe pomeni, da ne sprejmemo manj, kot si v resnici zaslužimo.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
Kaj je ego in zakaj je pomemben?
»Kako velik ego ima!« so najpogostejši stavki, ki jih slišimo v povezavi z vedenjem, ki nam pri drugih ni všeč. Poznamo tudi različne izraze, ki vključujejo ego, kot so denimo egoizem, ego obramba, egocentrizem, superego in podobno. A kaj v resnici pomeni ego in zakaj ima v medosebnih pogovorih vedno negativno konotacijo?
Kako se soočiti s tesnobo zaradi praznikov in koronavirusa?
Danes so nam informacije dostopne na vsakem koraku. Beremo lahko tako verodostojne podatke kot tudi tako imenovane lažne novice. Veliko ljudi ne ve več, čemu in komu naj verjamejo, predvsem pa ne vedo več, kaj naj si sploh mislijo o trenutnem dogajanju.
Telesna vadba je močno orodje za reševanje marsikaterih težav
Ni skrivnost, da ima redna telesna vadba številne blagodejne učinke na telo in duha. Pripomore k boljšemu telesnemu počutju ter lažjemu obvladovanju stresa in napetosti, vpliva pa tudi na razpoloženje. Če še niste našli svoje priljubljene telesne aktivnosti, je morda prav trenutno obdobje priložnost, da naredite nekaj več zase.
Tehnike sproščanja so ključ do notranjega miru
Med vsemi izzivi, s katerimi se svet sooča med trenutno pandemijo covida-19, so psihični pritiski eni od največjih. Sprožilci stresa, tesnobnih občutij in celo večjih psihičnih težav so povsod okoli nas. Izguba službe, finančne težave, skrb za zdravje najbližjih, družbena osamitev in pomanjkanje stikov z najbližjimi – to je le nekaj najpogostejših. Borba s kolektivno negotovostjo je tako postala nekaj običajnega. Tokrat vam predstavljamo nekaj priljubljenih tehnik sproščanja, ki vam lahko pomagajo na poti do notranjega miru in boljšega počutja.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Čutite pretirano željo po ugajanju drugim?
Verjetno vsak med nami pozna ’people pleaserja’, kot s tujko imenujemo osebo, ki je nadvse prijetna, koristna in priljubljena med ljudmi. Nikoli ne reče ’ne’ in je vedno pripravljena pomagati. Vedno si vzame čas za druge, pri tem pa pogostokrat pozablja nase. Čeprav se vse skupaj sliši pozitivno, gre pri tem za pretirano željo po osrečevanju in ugajanju, kar je le simptom nečesa globljega.
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Kako hišni ljubljenčki vplivajo na duševno zdravje?
Vez med človekom in živaljo je izjemno močna, zato ni nič čudnega, da obstaja pozitivna korelacija med hišnimi ljubljenčki in njihovim vplivom na duševno zdravje. Živali nam pomagajo pri razbremenitvi od stresnega vsakdana, anksioznih motnjah, depresiji, pa tudi pri številnih motnjah, ki se pojavljajo v otroštvu.
Kakšno je življenje z visoko funkcionalno depresijo?
Posameznik, ki se bori z visoko funkcionalno depresijo, doživlja veliko simptomov velike depresije, vendar so ti nekoliko manj izraziti. To osebi omogoča, da v veliki meri normalno opravlja vsakodnevne obveznosti, hodi v službo, študira, skrbi za družino in ima normalne socialne stike. Navzven lahko deluje brez posebnosti, se pa bori v svoji notranjosti.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Vsak lahko postane bolj psihološko odporen, to je recept za večjo srečo
Kaj pomeni, da smo bolj ali manj psihološko odporni? "S tem označujemo nekakšno prožnost, s katero se odzivamo na življenjske izzive, na težave in razne stiske, ki nas slej ko prej doletijo, saj je to del življenja," pojasnjuje Maja Bajt, psihologinja in specializantka integrativne psihoterapije. V življenju se ne dogajajo le lepe stvari. Ljudje, ki so bolj psihološko odporni, negativne trenutke lažje prebrodijo. Dobra novica je, da vsi lahko postanemo bolj psihološko odporni.
Zakaj ljudje v času pandemije na veliko kupujejo toaletni papir?
Ste v zadnjih tednih opazili porast vse splošnega nakupovanja zalog toaletnega papirja? Razglasitev pandemije zaradi naglega širjenja koronavirusa Covid-2019 je v ljudeh vzbudilo različne odzive in dojemanje situacije. Na eni strani so se izpostavljali ignoranti, ki jih zadeva niti malo ni skrbela, na drugi strani pa so ljudje panično in množično drli v trgovske centre in nakupovali večje zaloge dobrin. Med drugim tudi toaletni papir. Zakaj?
Nasveti za lažje skupno bivanje družine v samoizolaciji
Zaradi določenih ukrepov, med katerimi je tudi delo od doma in začasna ukinitev pouka v vzgojnoizobraževalnih ustanovah, smo primorani spremeniti tempo svojega življenja. Večina delavnih družin se namreč zaradi polnega urnika prej ni pogosto videvala. Zjutraj so vsi člani družine hiteli po svoje, dan je potekal v službah ali šolah in vrtcih, le dve do tri ure zvečer so ostale za družino. Kaj pa zdaj?
Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.
