smo
Hitite na sonce? Je spomladansko sončenje sploh zdravo?
Skoraj vsi se razveselimo prvih pomladnih sončnih žarkov. Pa ste se vprašali, je spomladansko sončenje zdravo?
Imaš občutek, da te starši spravljajo v zadrego?
Verjetno smo vsi imeli vsaj enkrat občutek, da so nas starši – bodisi s svojimi besedami bodisi z obnašanjem – osramotili pred prijatelji, v šoli ali pa kje drugje. Kaj lahko storimo, če imamo ta občutek ves čas in če se to res dogaja?
10 vrst bolečine, ki so lahko povezane s čustvi
Psihosomatske bolezni so tiste, ki vključujejo tako um kot telo. To pomeni, da je bolezen posledica nakopičenih čustvenih napetosti, strahov in se izraža s telesnimi simptomi, kot je bolečina. Tu je seznam vrst bolečine, pri kateri je pogosto vzrok stres.
Starši težijo? To ni vedno slabo ...
Tudi vaši starši ne razumejo, da niste več otroci in da tudi sami veste, kaj je dobro za vas? Seveda veste, kaj si želite, in seveda starejši ljudje ne razumejo naših hotenj, a poglejmo si, zakaj ni vedno slabo, da nam starši, tako rekoč, visijo nad glavo.
Prebivalci Slovenije po zadovoljstvu z odnosi v samem vrhu EU
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na splošno zadovoljstvo z življenjem, so medosebni odnosi. Prebivalci Slovenije se med čanicami EU po zadovoljstvu z odnosi, ki jih imajo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrščajo v sam vrh, je ob mednarodnem dnevu sreče objavil državni statistični urad (Surs).
Bomo še sploh živeli dolgo?
Se je pričakovana življenjska doba res skrajšala? Zakaj? Raziskave iz septembra lani kažejo, da smo ljudje zdaj genetsko manj odporni kot naši predniki. Zakaj naj bi bilo temu tako?
Šokantni podatki, stanje, s katerim se sooča kar 85 % ljudi
Včasih se ob koncu dneva počutimo povsem izčrpane, čeprav se čez dan ni zgodilo nič posebej napornega. Vzrokov za to je lahko več, eden najpogostejših pa je mikrostres, ki se neopazno kopiči čez ves dan. V nadaljevanju članka bomo pogledali, kako lahko mikrostres prepoznamo in ga učinkovito zmanjšamo.
Čimprej prepoznajte simptome, največ bolnikov diagnozo dobi pred 30. letom
Ko beseda nanese na multiplo sklerozo, si marsikdo predstavlja osebo na invalidskem vozičku, ki je v veliki meri odvisna od pomoči drugih in zato ni zmožna za delo. A gre za povsem izkrivljeno predstavo. Res je, da gre za neozdravljivo bolezen, toda v zgodnjih fazah so simptomi zelo blagi, zato ni razloga, da bolniki ne bi bili vključeni v delovno okolje. Pomembno pa je, da imajo po pridobljeni diagnozi na voljo čim več informacij in priporočil za lažje vračanje oziroma vključevanje na trg dela.
Tako lahko zmanjšate svojo nervozo pred prvim zmenkom
Ne pokvarite si prvega zmenka zaradi živčnosti, četudi, poudarjamo, je čutenje le-te popolnoma normalno!
Prvi slovenski recept za gibanje: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije predstavilo pobudo za bolj zdrav življenjski slog
V Sloveniji se vse več ljudi sooča s posledicami telesne neaktivnosti, ki pomembno prispeva k razvoju kroničnih bolezni, zmanjšanju telesne in duševne odpornosti ter slabši kakovosti življenja.
Kako prepoznati raka debelega črevesa in danke?
Mesec marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke. Stroka in različne institucije opozarjajo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Rak debelega črevesa in danke je 4. najpogostejši rak pri ženskah in moških, piše Nacionalni inštitut Slovenije, a ga je mogoče ob zgodnjem odkrivanju popolnoma preprečiti. Kaj je ključno za preventivo, kaj pomaga pri zgodnjemu odkrivanju bolezni in navsezadnje, kako lahko prepoznamo znake te bolezni?
6 simptomov, ki kažejo na alergijo na določeno hrano
Prepoznavanje alergij na hrano je lahko izziv, saj se simptomi lahko razlikujejo od osebe do osebe. Pomembno je razumeti, kako prepoznati potencialne znake alergije in se nanje pravilno odzvati.
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija'
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Tako lahko veste, da ste zdravi
Telesna teža ni edini pokazatelj zdravja in če 'izpolnjujete' naslednje parametre, ste lahko povsem mirni – vaše telo je zelo verjetno precej zdravo!
Barbara Tanze: Zavestne dihalne tehnike lahko pomembno vplivajo na možganske valove
V našem dihu je življenje. Hkrati pa je dihanje povezano s praktično vsemi procesi v našem telesu, ki si jih lahko zamislimo, jih poznamo ali ne. Navsezadnje pa dihanje vpliva tudi in predvsem na naš simpatični in parasimpatični živčni sistem. Slednja sta pomembna pri obvladovanju stresa, za katerega se zdi, da ga je v zadnjem času vedno več. O tem, kako dihanje vpliva na naše soočanje s stresom, kako slednji vpliva na naše telo, kako lahko bolj zavestno dihamo in zakaj je dih naš največji dar, sem se pogovarjala z Barbaro Tanze, M.A. vokalno pedagoginjo, diplomantko Akademije za manualno terapijo, oromiofunkcionalno terapevtko in cert. Breath Science Practitioner.
Slovenska razstava vrednot
Projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi je iniciativa, ki jo izvajajo Fundacija Nataše Pirc Musar – Ustanova Alma, Slovenska filantropija in Zveza Anita Ogulin & ZPM, pod strokovnim vodstvom dr. Anice Mikuš Kos.
Kaj moramo vedeti, da bi preprečili nevaren krvni strdek?
S primernim življenjskim slogom lahko izjemno zmanjšamo tveganje, da bi v naših venah ali arterijah nastal krvni strdek. Če se zamaši arterija, lahko pride do možganske ali srčne kapi. Strdek v veni pa se lahko konča s pljučno embolijo. To so nevarna stanja, ki lahko povzročijo prezgodnjo smrt. Kako jih čimprej prepoznati, da lahko še pravočasno poiščemo zdravniško pomoč?
Kaj o našem zdravju pove srčni utrip?
Srce je votel mišični organ, ki leži sredi prsnega koša in telo preskrbuje s kisikom ter odstranja odpadne snovi. Gre za mišični organ s štirimi votlinami, stene pa se krčijo v natančnem zaporedju, da med vsakim utriopm potisnejo potrebno količino krvi ob najmanjši možni porabi energije. Frekvenca srčnega utripa pa je pomemben pokazatelj našega zdravja.
Tudi vi delate napako, ki povzroča raka in kap?
Če premalo spimo, imamo za 70 odstotkov manj celic, ki v našem telesu ubijajo raka. Pomankanje spanja so študije že povezale s pojavom raka želodca, prostate in dojk. Odrasli, ki spijo manj kot šest ur, pa naj bi imeli za 200 odstotkov večje tveganje za srčno ali možgansko kap. Spanje ni izbira, opozarja nevzroznanstvenik.
Tako je mama ugotovila, da ima njen otrok raka 4. stopnje
Mama je opazila, da se njen otrok čudno obnaša. Nekaj dni pozneje je ugotovila, kot poroča spletna stran People, da gre za raka 4. stopnje.
Po jutru se dan pozna
Ker je marca večinoma tako v šoli kot na faksu zatišje, je toliko težje ohraniti vse dobre navade, ki smo jih tako dolgo mukotrpno gradili. V času, ko ni zunanje strukture, je toliko bolj pomembno, da se držiš svoje lastne. Najpomembnejša (in po mojem mnenju najslabše razumljena) je jutranja rutina.
Kaj se zgodi, če uživate preveč soli?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odrasli prebivalci Slovenije z našim načinom prehranjevanja še vedno presegamo varno dnevno količino zaužite soli in to za dobrih 130 %. Prekomerno uživanje soli v prehrani pa lahko vodi do nastanka kroničnih bolezni in predstavlja precej resno grožnjo za naše zdravje.
Tvoji možgani so zviti – kako jih prelisičiti?
Tvoji možgani niso zares na tvoji strani. Ustvarjeni so bili za svet, ki je popolnoma drugačen od današnjega. V prejšnjem prispevku smo poskusili ustvariti sistem, ki ti pomaga, da ohraniš minimalne standarde kvalitetnega življenja, ki ga dejansko želiš. Da pa bi bolje razumeli, zakaj je nujno, da tak sistem uvedeš, je dobro razumeti, kako tvoja glava deluje in zakaj jo je tako težko spraviti v pogon.
V raziskavi odkrili povezavo med kakovostjo sperme in dolgoživostjo
Moški z boljšo kakovostjo sperme v povprečju živijo od dve do tri leta dlje, kot tisti s slabšo kakovostjo, je razvidno iz študije danskih raziskovalcev, ki so jo objavili v znanstveni reviji Human Reproduction. V študijo so med letoma 1965 in 2015 vključili skoraj 80.000 moških, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Motivacija za lene in impulzivne
V prvem članku smo ugotovili, da se večina zelo težko zanaša na motivacijo. Tedni in meseci po izpitnem obdobju, ko ni nikakršnega pritiska od zunaj, ki bi nas prisilil, da ostanemo v gibanju, so torej odlična priložnost za to, da pozabimo na svoje cilje in zaobljube in počasi začnemo propadati.
Marec: čas nazadovanja?
Januar je mimo, februarja je konec. Za veliko večino ljudi je to obdobje, v katerem se je najtežje držati načrtov in zaobljub, ki smo si jih postavili na začetku leta. Logično – januarja nas je poganjala mešanica stresa pred izpiti in testi ter velika želja po tem, da se v tem letu zares spremenimo. Tudi februarja večina nekako še vedno ostane v pogonu, na fakulteti so izpiti, na gimnazijah informativni dnevi, ki te prisilijo, da razmišljaš o prihodnosti in gradiš gradove v oblakih.
Te simptome je potrebno jemati resno
V sodobni družbi, kjer smo nenehno izpostavljeni stresu, visokim pričakovanjem in hitremu tempu, utrujenost ni nič nenavadnega in jo pravzaprav slej kot prej izkusi vsak. Da pa ne bi prerasla v kronično izčrpanost ali celo izgorelost, moramo znake prekomerne utrujenosti jemati resno in pravočasno ukrepati.
To so vzroki za (pre)pogosto uriniranje
Kolikokrat na dan bi morali urinirati? Občutka nenehnega tiščanja na vodo se ne da z lahkoto prezreti, saj lahko (pre)pogosto uriniranje denimo nakazuje na težave z ledvicami, a največkrat ni razloga za paniko. Poglejmo si nekaj najpogostejših razlogov za (pre)pogosto uriniranje.
Kako človeški možgani ustvarjajo zavest?
Znanstveniki in filozofi so se dolgo časa trudili razložiti, kako možgani ustvarjajo zavestne izkušnje. Nekateri dvomijo, ali se objektivna orodja znanosti sploh lahko spoprimejo s pojavom, ki je tako subjektiven. Kljub temu so raziskovalci začeli ugotavljati spremembe v možganski aktivnosti, ki spremljajo zavest. Tako imajo zdaj nekaj zanimivih zamisli o tem, zakaj naj bi se zavest sploh razvila.
Tako droge vplivajo na možgane
Si vedel, da se možgani razvijajo vse do 25. leta starosti? Prav zaradi slednjega je zloraba drog in alkohola v najstniških letih in adolescenci še toliko bolj nevarna. Morda si marsikdo misli: Pa saj smo mladi, zresnili se bomo, ko bomo starejši. A dejstvo je, da so z drogami povezane spremembe v možganih lahko trajne. V nadaljevanju preveri, kako droge vplivajo na možgane in kakšne so lahko posledice.
