smrti
Eden najpogostejših vzrokov smrti zaradi raka
Rak debelega črevesa in danke naj bi bil, po podatkih Svita, četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Mnogo ljudi se zaradi poteka razvoja raka brez znakov in simptomov sploh ne zaveda, da so lahko oboleli za to vrsto raka. Če opazite katerega od naslednjih znakov, se posvetujte s svojim zdravnikom.
11 živil, polnih kalija, ki so odlična za zdravje
Predstavljamo enajst živil, ki vsebujejo ogromno kalija in so odlična za naše zdravje – pravijo, da predvsem za zdravje srca in denimo za zniževanje krvnega tlaka. Poglejmo si ta živila.
Hipohondrija: tesnoba zaradi zdravstvenih skrbi
Hipohodrijo uvrščamo med tesnobne motnje, zanjo pa so značilne izrazite skrbi in tesnobna občutja zaradi resničnih ali namišljenih simptomov ter znakov bolezni. Strah pred boleznijo je lahko tako velik, da začne močno posegati v kakovost življenja takšne osebe.
Kdo so visokoobčutljive osebe?
Z izrazom "visokoobčutljiva oseba" označujemo posameznike, za katere se domneva, da imajo povečano ali globljo občutljivost centralnega živčnega sistema za fizične, čustvene ali socialne dražljaje. Čeprav so ti ljudje pogosto označeni kot preobčutljivi, je to osebnostna lastnost, ki prinaša tako prednosti kot izzive.
Uradni vzrok smrti znanega igralca je povsem drugačen od pričakovanega
Ko je le nekaj dni po začetku letošnjega leta estradni svet pretresla novica, da je prezgodaj umrl priljubljeni ameriški igralec in komik Bob Saget, se je sprva govorilo, da naj bi 65-letnik v svoji hotelski sobi doživel srčni infarkt. A uradni vzrok smrti je povsem drugačen.
4 najpomembnejši pregledi za ženske, starejše od 40 let
Za svoje zdravje je pomembno skrbeti vse življenje, štirideseta leta pa so čas, ko ženske začnejo opažati določene spremembe na svojem telesu, a se morda še ne zavedajo, da bi morale opraviti preglede, o katerih prej niso razmišljale.
Zvezdniki, ki so odkrito spregovorili o bitki z duševnim zdravjem
O pomembnosti duševnega zdravja se še nikoli ni tako govorilo kot zdaj, v hitrem tempu življenja in velikem porastu sodobne tehnologije pa je tudi to veliko bolj na udaru kot kadar koli prej. Težave z duševnim zdravjem so pogosto stigmatizirane, a anksioznost, depresija in posttravmatska motnja ne izbirajo in prizadenejo tudi najbolj vidne osebe na planetu. K sreči so med njimi tudi taki, ki o tem govorijo iskreno in brez zadržkov in s tem širijo zavest, da v tem nismo sami.
Ali lahko s prehrano vplivamo na kronične bolezni?
Napredek v medicini, znanosti in tehnologiji danes omogoča, da ljudje živijo dlje in število starostnikov v praktično vsaki državi na svetu se povečuje tako na absolutni kot tudi relativni skali. Po napovedih se bo delež svetovne populacije, ki je starejša od 60 let, v letih med 2015 in 2050 podvojil in presegel 20 odstotkov. Po drugi strani pa s porastom starostnikov narašča tudi število kroničnih bolezni in ena od treh odraslih oseb ima diagnosticirano vsaj eno, pogosto pa več kroničnih obolenj.
Ana Praznik iskreno o svojem življenju: od otroštva do 40. rojstnega dne
Ana Praznik je pri svojih rosnih 19. letih stopila na avdicijski oder šova Popstars, vse ostalo pa je zgodovina. S skupino Bepop, v katero je bila izbrana, je ustvarila čudovito zgodbo, ki traja še danes, vmes postala mamica in voditeljica Delovne akcije ter bogatejša za številne življenjske izkušnje. Tokrat sva z Ano iskreno govorila o vsem: o njenem otroštvu, prvih korakih v svetu glasbe, bolečih izgubah, materinstvu, osebni rasti in vsem ostalem, kar je Ano zaznamovalo, da je danes to, kar imajo radi vsi Slovenci.
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
To se dogaja v telesu, ko pijemo alkohol
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je okrog štiri petine slovenskih 15-letnikov že poskusilo ali pilo alkoholne pijače. Okrog dve petini se z alkoholom srečata že pred 13. letom starosti.
Ste že kdaj razstrupili tudi svoja pljuča?
Skrbeti je treba tudi za svoja pljuča. Če ne zaradi svojega splošnega zdravja, pa zaradi tega, ker je rak pljuč eden najtežjih za še pravočasno diagnozo. Ko enkrat zbolite, pa je hudo. Kaj lahko naredite, da bi to preprečili?
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Tako lahko poskrbite zase
Besedno zvezo 'skrbeti za svojo rit' lahko razumemo na različne načine: najpogosteje z njo označujemo ljudi, ki delajo vse za to, da jim je udobno, da imajo ležerno življenje in jim nič ne manjka. A tudi v dobesednem smislu bi morale te besede večkrat švigati skozi naše misli, sploh glede na dejstvo, da je rak na debelem črevesu in danki peti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri nas. V tem smislu lahko za svojo zadnjo plat ustrezno poskrbimo samo z ustrezno preventivo, saj se bolezen dolgo razvija brez očitnih znakov. Na srečo imamo v Sloveniji odličen javnozdravstveni ukrep, ki je pripomogel k občutnemu padcu novih primerov raka debelega črevesa in danke.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – da ali ne?
Naše zdravstveno zavarovanje ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V Sloveniji smo skoraj vsi (99,9 % ljudi) obvezno zdravstveno zavarovani. Ker obvezno zavarovanje ne pokriva vseh stroškov, imamo možnost skleniti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
September: Mesec ozaveščanja o malignih boleznih otrok in mesec boja proti Alzheimerjevi bolezni
Za večino od nas je september mesec, v katerem se vrnemo k svojim običajnim poslovnim obveznostim in se poslovimo od zadnjih toplih dni v letu. Na drugi strani pa je to mesec ozaveščanja, prebujanja in odpiranja oči o pomembnih zdravstvenih temah.
Si želite opustiti kajenje? Morda vas bo to prepričalo
Kajenje cigaret je eden najpogostejših vzrokov smrti, ki pa ga je mogoče preprečiti. Kaj se dogaja z našim telesom, ko prenehamo kaditi?
Sindrom zlomljenega srca je resničen
V pogovorih o ljubezenskih tegobah in čustvenih bolečinah včasih naletimo na izjave, kot so: »Zlomil mi je srce.« Pogosto je zlomljeno srce tudi prispodoba iz pravljic, v katerih lik tragično umre zaradi žalosti, povezane z neuslišano ljubeznijo. Čeprav se vse skupaj morda zdi nekoliko pretirano, pa sindrom zlomljenega srca zares obstaja. Strokovno ga imenujemo stresna kardiomiopatija.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Sodobne smernice in novosti na področju zdravljenja astme
Letošnje leto je postreglo s kar nekaj strokovnimi smernicami za boljšo obravnavo pljučnih bolnikov. Najbolj odmevne so vsekakor vnovič smernice GINA (Globalna iniciativa za zdravljenje astme), po katerih smo tudi v Sloveniji priredili naša navodila in strokovne smernice za to bolezen. Pogledali smo, kaj so največje novosti na tem področju in se o slednjem pogovarjali s prof. dr. Matjažem Fležarjem, dr. med., specialist pulmologom.
Fleksitarijanstvo – prehranjevanje brez odpovedovanja
Fleksitarijanstvo je način prehranjevanja, ki izboljšuje osebno počutje in ohranja planet. Temelji na rastlinski prehrani, vendar se ni treba popolnoma odpovedati živalskim izdelkom.
Pesimistična naravnanost ima močan vpliv na naše zdravje
Tisti, ki so podvrženi negativnimi misli in pesimistični naravnanosti, naj bi po novejši študiji imeli večje tveganje za razvoj koronarnih srčnih bolezni. Poglejmo si, kaj še razkriva študija.
Najpogostejši razlogi za nastanek različnih vrst raka
Rak se nanaša na katero koli izmed številnih bolezni, za katere je značilen razvoj nenormalnih celic, ki se nenadzorovano delijo in imajo sposobnost infiltracije in uničenja normalnega telesnega tkiva. Rak se pogosto lahko širi po vsem telesu.
Kakšna je prognoza bolnikov z malignimi obolenji?
Eno najpomembnejših vprašanj, ki si ga bolnik z rakom zastavi in na katerega želi odgovor, je, kako resna je njegova bolezen in kakšne so njegove možnosti za preživetje. Zmotno je prepričanje, da je rak vedno in v vsakem primeru smrtna obsodba, vsekakor pa gre za resno bolezen.
Žalovanje je fluiden proces, ki ga vsak doživlja drugače
Žalovanje je nekaj univerzalnega. Na določeni točki življenja se vsak sreča z žalostjo, bodisi je ta povezana z izgubo ljubljene osebe, ljubljenčka, s koncem partnerskega razmerja, izgubo službe, sprejemanjem diagnoze ali katerokoli drugo spremembo, ki poseže v nas in nam spremeni življenje.
Kako ukrepati, ko naše telo izgublja toploto hitreje, kot pa jo ustvari?
Hipotermija se najpogosteje pojavlja v času hladne sezone. Zgodi se, ko vročina preseže svojo proizvodnjo. Skupina z visokim dejavnikom tveganja vključuje starejše ljudi in majhne otroke. Kako ravnati, v primeru, ko pride do podhladitve?
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Kako zmanjšati stres?
Obdobje odraščanja je podobno vožnji z vlakcem smrti. Enkrat si visoko in na življenje gledaš zviška, drugič si nizko, z vsemi nakopičenimi težavami, ki jih nosi puberteta. Vmes pa se dogajajo številni preobrati, ki se jih trudiš obvladovati. Za svoje počutje lahko veliko storite prav sami, in sicer z ustreznim slogom življenja, navadami in rituali. Predstavljamo vam 7 temeljnih področij, ki jih lahko uredite in osvojite, da bodo težave v tem napornem obdobju bolj obvladljive, stres pa veliko manjši.
