spomin
Kako zaščititi kožo pred spomladanskim soncem
Pomlad prinaša več svetlobe, topline in daljše dneve, a s tem tudi večjo izpostavljenost sončnemu sevanju. Marsikdo pomisli na zaščito kože šele poleti, vendar so spomladanski meseci pogosto še bolj nevarni, saj je koža po zimskem obdobju tanjša, svetlejša in bolj občutljiva. Kot piše Mayo Clinic, lahko pomladno sonce brez zaščite povzroči poškodbe DNK v kožnih celicah, pospeši staranje in poveča tveganje za kožnega raka.
Najboljši zajtrk za boj proti vnetjem: Nasvet dietetičarke
Dietetičarka svetuje, da je ovsena kaša z jagodami in oreščki najboljša izbira za zajtrk v boju proti vnetjem. Bogata je z vlakninami in antioksidanti, z malo dodanega sladkorja in nasičenih maščob. Kombinacije so različne, z jagodami in maslom iz oreščkov za zdrave maščobe.
Ali je po 65. letu čas za opustitev alkohola?
Po mnenju nevrologa naj bi osebe, stare 65 let in več, resno razmislile o prenehanju pitja alkohola. Zakaj? Alkohol je neposreden nevrotoksin, ki lahko poškoduje delovanje možganov in drugih organov. Za starejše osebe pitje alkohola povečuje tveganje za padce, slabša spomin in lahko poslabša že obstoječe zdravstvene težave.
10 znakov, da imate odlično telesno zdravje in ravnovesje
V poplavi zdravstvenih opozoril, bolezni in simptomov, ki kličejo po pozornosti, pogosto pozabimo na nasprotje – kako prepoznati, da smo v resnici zdravi. Dobro počutje se ne kaže le v odsotnosti bolezni, temveč tudi v številnih subtilnih, a jasnih znakih, ki jih telo vsakodnevno sporoča. Čeprav pogosto iščemo, kaj je narobe, je prav tako pomembno prepoznati, kaj deluje – in zakaj.
Možgani v formi: 7 navad ljudi z izjemnim kognitivnim zdravjem
Možgani so naš osrednji upravljavec – nadzorujejo misli, spomin, gibanje, čustva in še mnogo več. Kognitivno zdravje, ki zajema sposobnost jasnega razmišljanja, učenja in spomina, ni le stvar genetike, ampak predvsem rezultat vsakodnevnih navad. Kot piše Mayo Clinic, lahko z določenimi vedenji bistveno izboljšamo delovanje možganov in zmanjšamo tveganje za upad kognitivnih sposobnosti.
Počitnice na preizkušnji: Ko je treba v tujini sredi noči poiskati zdravniško pomoč
Družina Marletič iz Krškega si je februarja 2024 za prvomajski oddih v Grčiji rezervirala avtodom. Vsak si na dopustu želi le uživati in domov prinesti lepe spomine, morda kakšen magnet, ki dopolni kolekcijo na hladilniku, in mirno, sproščeno glavo. A življenje ne upošteva vedno naših želja in včasih nam postreže z nepričakovanimi situacijami.
Kako s prehrano okrepiti spomin in kognitivne funkcije po 65. letu
Z leti postane miselna ostrina nekoliko manj izrazita, pomnjenje počasnejše, imena in podatki pa pogosteje uidejo iz spomina. To ni nujno znak bolezni, temveč naravni del staranja možganov. Vendar pa lahko z ustrezno prehrano upočasnimo ta proces, okrepimo delovanje nevronov in celo izboljšamo kognitivne sposobnosti.
Nevroplastičnost: Neverjetna sposobnost možganov, da se spreminjajo
Odkrijte čudesa nevroplastičnosti, neverjetne sposobnosti možganov, da se spreminjajo in prilagajajo. Spoznajte različne vrste nevroplastičnosti, kako deluje in kako lahko to pripomore k boljšemu spominu, učenju in okrevanju po poškodbah. S temeljitim razumevanjem lahko izboljšate svoje možganske funkcije.
Prehrana, ki lahko zavira staranje: 10 ključnih živil po 40. letu
Po 40. letu se v telesu začnejo kopičiti spremembe, ki so del naravnega staranja: upad mišične mase, hormonska nihanja, oksidativni stres, počasnejša regeneracija in večja dovzetnost za kronične bolezni.
Zakaj nas med prazniki najbolj mikajo ravno nezdrave jedi?
Velikonočni prazniki prinašajo ne le proste dni in druženje, temveč tudi obilje tradicionalnih jedi, ki so pogosto mastne, sladke in kalorične. Prav te jedi nas najbolj mikajo – in to ni naključje. Gre za kombinacijo bioloških mehanizmov, čustvenih vzorcev in družbenih navad.
Največja past velike noči in kako se ji izogniti
V prihodnjih dneh bo na meniju veliko šunke, pirhov, potice in drugih velikonočnih dobrot. Te so večinoma bolj kalorične od tistih, ki jih redno uživamo, kar povzroči izdaten pritisk na jetra in prebavila. Posledice so običajno napihnjenost, zaprtje in upočasnjena prebava, kar lahko hitro pokvari praznično razpoloženje. A brez skrbi, že z majhnimi prilagoditvami lahko pomembno zmanjšate tveganje za prebavne težave, ne da bi se morali odpovedati prazničnim dobrotam.
Želite imeti bolj raven trebuh in boljšo prebavo? Ta zdrava živila začnite jesti že zjutraj
Da bi zagotovili dober prebavni sistem, lahko v svojo jutranjo prehrano vključite živila, ki bodo spodbujala zdravje črevesja in prispevala k bolj ravnemu trebuhu. Naj omenimo, da raven trebuh ne pomeni nujno mišic in izklesanega videza, ki ga pogosto vidimo na družbenih omrežjih. Vsekakor pa je raven trebuh tisti, ki ni napihnjen in obremenjen s prebavo.
Slabši spomin? Preverite, kaj počnete pri vsakem obroku!
Ali vas skrbi ohranjanje dobrega spomina? Strokovnjak za zdravje možganov opozarja na vsakodnevno navado, ki lahko škoduje kognitivnim funkcijam. Raziskava dr. Ramona Velazqueza razkriva, da lahko nepazljivo prehranjevanje, kot je uživanje hrane med drugimi dejavnostmi, prispeva k oslabitvi spomina, še posebej po 40. letu starosti. Ključno je zavedanje vpliva te navade na delovanje možganov in zavestno posvečanje pozornosti procesu prehranjevanja.
5 neverjetnih dejstev o možganih
Možgani so zelo zapletena struktura. Vsebujejo milijarde živčnih celic, ki jih imenujemo nevroni, ki morajo komunicirati in delovati skupaj, da lahko telo normalno deluje.
Vse, kar morate vedeti o obsevanju
Obsevanje ali radioterapija je običajno zdravljenje raka, ki uporablja sevanje (običajno močne rentgenske žarke) za ubijanje rakavih celic. Radioterapija se lahko uporablja neodvisno ali skupaj z drugimi zdravljenji, kot sta operacija ali kemoterapija.
Revščina v otroštvu lahko resno vpliva tudi na razvoj možganov
Otroci se do polnoletnosti, pogosto tudi v zgodnji odraslosti, zanašajo na starše oziroma odrasle, saj jim ti zagotavljajo varnost in zaščito. So neizpodbitno odvisni od skrbnikov, na žalost pa le-ti, če živijo v revščini, težko zagotovijo osnovne življenjske potrebščine za svoje otroke.
11 zapovedi, ki jih morate upoštevati za srečnejše življenje
Vsako leto si postavljamo bolj ali manj dosegljive cilje, ki pa jih kmalu po prvih januarskih dneh tudi pozabimo. Koliko je med vami takšnih, ki si v novem letu želite bolj osrečujočih odnosov, da bi se znali bolje postaviti zase, da bi poiskali družbo navdihujočih ljudi, da ne bi bili tako zahtevni do sebe ... Verjetno ste se vsaj v kakšni od naštetih idej prepoznali. Predstavljamo vam 11 bistvenih zapovedi, ki jih je vredno upoštevati, če želite nekaj storiti za svoje čustveno blagostanje in bolj izpolnjujoče življenje.
Simptomi multiple skleroze, ki jih ne smete spregledati
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastne zdrave celice, ki so del nevrološkega sistema. Pri tej bolezni imunski sistem napade mielinske celice, zaščitni ovoj, ki obdaja živce v možganih in hrbtenjači.
Kako človeški možgani ustvarjajo zavest?
Znanstveniki in filozofi so se dolgo časa trudili razložiti, kako možgani ustvarjajo zavestne izkušnje. Nekateri dvomijo, ali se objektivna orodja znanosti sploh lahko spoprimejo s pojavom, ki je tako subjektiven. Kljub temu so raziskovalci začeli ugotavljati spremembe v možganski aktivnosti, ki spremljajo zavest. Tako imajo zdaj nekaj zanimivih zamisli o tem, zakaj naj bi se zavest sploh razvila.
Tako droge vplivajo na možgane
Si vedel, da se možgani razvijajo vse do 25. leta starosti? Prav zaradi slednjega je zloraba drog in alkohola v najstniških letih in adolescenci še toliko bolj nevarna. Morda si marsikdo misli: Pa saj smo mladi, zresnili se bomo, ko bomo starejši. A dejstvo je, da so z drogami povezane spremembe v možganih lahko trajne. V nadaljevanju preveri, kako droge vplivajo na možgane in kakšne so lahko posledice.
Je to lahko prvi znak demence?
Bi lahko po hoji prepoznali kognitivni upad, navsezadnje pa tudi demenco? Healthline poroča, da je približno 60 % udeležencev študije, ki so pokazali nepravilnosti v hoji, imelo nepravilnosti v možganskih valovih, za katere so raziskovalci dejali, da bi lahko signalizirale zgodnje zmanjšanje delovanja možganov. Poglejmo si še, kaj je pokazala študija.
Razlog, zakaj v spanju čutimo željo po premikanju nog
Čeprav je želja po premikanju nog morda videti neškodljiva, lahko povzroči pomanjkanje (kakovostnega) spanca in povzroči precejšnje motnje, zaradi česar je težko zaspati ali zaspati nazaj, ko se enkrat prebudite.
7 najpomembnejših živil za zdravje vaših možganov
Zdravje naših možganov je ključno za ohranjanje telesne in duševne energije, sposobnosti za učenje, spomin, osredotočenost in splošno počutje. Medtem ko na možgane vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so genetika, spanec in telesna dejavnost, ima prehrana močan vpliv na delovanje možganov. S pravilnimi živili lahko izboljšamo kognitivne sposobnosti, upočasnimo upadanje duševnih funkcij in zmanjšamo tveganje za nevrološke bolezni.
Kaj se zgodi z vašim telesom, ko prenehate piti alkohol?
Ni vam treba popolnoma prenehati piti, da bi opazili izboljšave. Že samo zmanjšanje vnosa lahko prinese pomembne pozitivne spremembe v vašem življenju.
7 skrivnosti dobrega videza, ki niso povezane z genetiko
Vse pogosteje slišimo o ljudeh, ki živijo dolgo in zdravo življenje, ne da bi bili posebej obdarjeni z "dobro" genetiko. Vendar pa genetika ni edini dejavnik, ki vpliva na dolgotrajno mladost in vitalnost. Skrivnosti dolgotrajne mladosti so pogosto skrite v načinu življenja, ki vključuje preproste, vendar učinkovite navade, ki pomagajo ohraniti zdravje in mladosten videz.
Zakaj morate začeti z dihalnimi vajami
Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki jo pogosto jemljemo za samoumevno. Čeprav se zdi preprosto, ima način, kako dihamo, izjemen vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Dihalne vaje, ki so usmerjene in zavestne tehnike dihanja, prinašajo številne koristi – od boljšega obvladovanja stresa do izboljšanja imunskega sistema.
Kaj pomeni zdrav spanec in zakaj ga nenehno podcenjujemo?
Čeprav preživimo tretjino svojega življenja v spanju, ga pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Spanje velja za temelj našega fizičnega in duševnega zdravja, vendar ga v sodobnem življenju pogosto zanemarjamo.
Sledenje zaobljubam je spoznavanje sebe
Pa je spet tu januar; čas, ko smo vsi prepričani, da bomo shujšali, nehali zapravljati čas in končno začeli živeti, kot želimo. Razlogov, zakaj več kot 90 % zaobljub ostane iz leta v leto neizpolnjenih, je več. Lahko manjka večja vizija, ki bi osmislila letne cilje (link do prvega članka). Morda smo zaobljube postavili na povsem napačen način (link do drugega članka). Zelo možno je, da manjka podporni sistem, ki bi nam pomagal takrat, ko nimamo motivacije (link do tretjega članka). Večkrat pa se zgodi tudi, da so razlogi za naš neuspeh globlje narave – o tem bomo pisali danes.
Kako novoletne zaobljube vplivajo na naše duševno zdravje?
Začetek novega leta pogosto zaznamujejo novoletne zaobljube – odločitve, s katerimi želimo izboljšati svoje življenje. Od bolj zdravega življenjskega sloga do večje produktivnosti ali boljših odnosov so te zaobljube pogosto prežete z optimizmom in pričakovanji. A čeprav imajo lahko pozitiven vpliv, pogosto prinašajo tudi stres, občutke neuspeha in nepotreben pritisk.
Ali izpostavljenost virusom oslabi ali okrepi imunski sistem?
Najpogostejše vprašanje, ko se pojavi hladnejši del leta, je prav to – ali izpostavljenost virusom gripe in prehlada oslabi ali okrepi imunski sistem? Kako naj bi izpostavljenost sploh dejansko vplivala na imunski sistem? Poglejmo si, kaj pravijo strokovnjaki s tega področja.
