sposobnosti

12 tipov spolne usmerjenosti
Spolna usmerjenost ali spolna orientacija se nanaša na vzorec čustvene, romantične in spolne privlačnosti do osebe določenega spola. Spolnost je pomemben del tega, kdo smo kot ljudje. Poleg sposobnosti razmnoževanja nas spolnost opredeljuje tudi na način, kako se doživljamo in kako se fizično navezujemo na druge. Najpogostejše oblike spolne usmerjenosti so heteroseksualnost, homoseksualnost in biseksualnost, poleg omenjenih pa izpostavljamo še 10 ostalih, ki so nekoliko manj znane.

Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.

Helena Kos: Predsodki in zadrege nastanejo iz nepoznavanja drugačnosti in strahu pred neznanim
Cerebralna paraliza ni bolezen, temveč stanje in je skupina neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže. Vse o njej in o sami stigmi, ki se včasih še vedno drži določenih posameznikov v naši družbi, smo se pogovarjali s Heleno Kos, univ. dipl. psih. in strokovno vodjo Varstveno-delovnega centra Sonček.

Kako kajenje vpliva na astmatike?
Kajenje na splošno ni zdravo, naj si bo govora o mladem ali pa starem telesu. Morda pa se sprašuješ, ali kajenje lahko dodatno poslabša tvojo astmo ali druga dihalna obolenja. Odgovor je precej preprost!

Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.

Se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja izraz
Se ob odhodu v morje in druge vode izogibate plavanju v prevelike globine? Podzavestno verjamete, da je v vodi nekaj, kar vas lahko napade, da je nekaj skritega, kar vam lahko škodi, posledično pa se bojite globine? Za tovrstno fobijo obstaja ime, rečemo ji talasofobija.

Tako mastna hrana vpliva na naše telo
Nedavna študija je pokazala, kako hitro pripravljena, predvsem pa hrana, ki vsebuje veliko nasičenih maščob, vpliva ne le na 'maščobne obloge' okoli trebuha, temveč tudi na našo sposobnost koncentriranja.

9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?

Ko ljubezen postane enosmerna ulica
Nemalo ljudi tako zelo hrepeni po intimi, da so se pripravljeni spustiti v razmerje z nekom, ki jim ne nudi niti osnovne varnosti, sproščenosti, še manj pa ljubezni. Psihologi opozarjajo, da enostranski odnosi močno vplivajo na človekovo čustveno in fizično zdravje, kar ima za posledico tudi stres in tesnobo. Če vam notranji glas daje opozorilne znake, morate kritično presoditi svoj odnos.

Zakaj je osebnostna rast pomembna?
V preteklosti je bil fenomen osebnostne rasti še neznan, saj so se bili ljudje primorani ukvarjati s preživetjem, prostora za delo na sebi ni bilo. Z vse večjo blaginjo pa je vzniknilo tudi vse večje poznavanje psihologije človeka, njegovega počutja in čustev. V današnjem času je osebnostna rast del naših življenj in vsak, ki želi biti v življenju bolj uspešen, pomirjen s seboj in srečen, se poda na pot raziskovanja sebe, svojih šibkosti in potencialov.

Maša Bastarda: Demenca je bolezen, ne del zdravega staranja
Spominčica, Alzheimer Slovenija, je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot takšno je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno in strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z univ. dipl. soc. del. Mašo Bastarda smo se pogovarjali o tem, kako odreagirati, če na ulici srečamo osebo z demenco in o samem pomenu ozaveščanja ljudi o demenci.

Ko strah ohromi in prepreči uspeh, ljubezen in srečo
Če besedi preizkušnja odvzamemo prve tri črke, dobimo besedo izkušnja. In prav to je tisto, kar bi morali iz težjih življenjskih izzivov vzeti – samo in le izkušnje, iz njih rasti ter postajati modrejši. A pogosto se zgodi, da nas zlasti negativne odnosne izkušnje zagrenijo, oropajo poguma in vztrajnosti ter v težjih primerih spravijo tudi na kolena.

Kako nam hipnoza lahko pomaga?
"Pomagaj, rada bi se počutila enakovredno drugim," je eden najpogostejših stavkov, ki ga slišim od svojih strank, nam zaupa Urša Trebušak, ki se je posvetila delu s hipnozo.

Navade, ki škodujejo vašim možganom
Včasih si preprosto želimo izklopiti naše možgane in se sprostiti ob nekaj kozarcih vina ali neskončnem gledanju televizije. Vendar pa lahko nekatere odločitve precej škodijo našim možganom.

5 stvari, ki jih lahko storite, da zmanjšate tveganje za Alzheimerjevo bolezen
S staranjem postaja vse bolj pomembno, da naredite vse, kar je v vaši moči za ohranitev zdravja. Bolezen, ki še posebej prizadene starejše, je Alzheimerjeva bolezen, ki nepovratno uničuje človeški spomin in miselne sposobnosti.

Kako izbrati primerno sončno kremo?
Poletje je tu in mnogi smo se že podali na plažo. Da se ni dobro pretirano sončiti, vemo že dolgo, a dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med., pojasnjuje, kakšne spremembe v koži se zgodijo, ko porjavimo, in kako se zaščititi pred UV-žarki. Ne spreglejte niti nasveta, kako izbrati primerno sončno kremo.

Najmočnejši probiotik, ki pomaga varovati pred rakom
Sok rdeče pese je običajno priporočljiv le v omejeni količini, saj vsebuje veliko sladkorja. A povsem drugače je s fermentirano rdečo peso, ki je bogat vir probiotikov in velja za eno najbolj zdravih živil na svetu.

5 odločitev, ki jih boste obžalovali za vedno
Naše življenje je polno vsakodnevnih odločitev, ki jih pogosto sprejemamo brez prevelikega premisleka. A nekatere odločitve lahko obžalujemo za vedno. Tu je nekaj izmed njih, ki so jih ljudje najpogosteje obžalovali.

Ali bi nas črne plombe morale skrbeti?
V zadnjem času so svet preplavile številne teorije, da bi amalgamske oziroma črne plombe v naših zobeh resno lahko ogrozile naše zdravje, zato smo se odločili, da to zadevo tudi podrobneje raziščemo. Ali nas amalgamske zalivke res ogrožajo ali je panika nepotrebna?

Kaj je APS, sindrom, ki je lahko vzrok za splav?
Antifosfolipidni sindrom je bolezensko stanje, ki povzroča nastajanje strdkov v venah in arterijah ter številne druge težave, tudi življenjsko ogrožajoče, poleg tega pa je najpogostejši vzrok splavov.

Nevrolog svetuje, kako upočasnimo staranje
Če eno aktivnost zelo vztrajno delamo, se bodo povezave v možganih, ki so potrebne, da lahko to aktivnost opravljamo, obdržale, pravi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Prav tako bodo tudi v starosti nastale nove povezave, če bomo nekaj vztrajno vadili. Medicina je v zadnjih desetletjih odkrila, da sploh ni treba, da je starost nekaj žalostnega in neželenega.

8 psiholoških kompleksov, ki jih je vredno poznati
Kompleksi so osnovniki gradnik naše psihe. Gre za temeljne vzorce čustev, zaznav in želja v našem nezavednem, ki vplivajo na naše življenje. Med najbolj znana zagotovo sodita kompleks manjvrednosti in večvrednosti, ki ju poznamo vsi. Mnogi kompleksi pa so dobili ime tudi po literarnih junakih in grški mitologiji, kot je denimo Ojdipov kompleks. Sicer pa je kompleks psihoanalitični izraz, ki ga obsežneje najdemo v delih Carla Junga in Sigmunda Freuda.

Ženske nosečnost odlašajo že v 40. leta
"Na žalost nimamo nobene čarobne palčke, s katero bi vplivali na jajčnike, da bi še malo dlje časa producirali kakovostne jajčne celice," je jasna dr. Eda Vrtačnik - Bokal, ki se dnevno srečuje s pari, ki imajo težave z zanositvijo. Kot enega ključnih problemov omenja tudi starost ženske in dejstvo, da pari z zanositvijo odlašajo v vedno poznejše obdobje. Starost ženske je namreč eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na možnost zanositve.

5 navad, ki uničujejo vaše možganske celice
Vaši možgani so eden najpomembnejših organov v vašem telesu. Kot že dobro vemo, življenjske navade vplivajo na naše splošno zdravje. Na primer, če posameznik ne telovadi dovolj in preveč je, pridobiva odvečne kilograme. Če imamo preveč stresa v službi, se lahko pojavijo glavoboli. Obstaja pa tudi veliko škodljivih navad za naše možgane. Čerpav učinke le-teh redko začutimo takoj, se sčasoma pričnejo kazati.

Filerji – kaj vse morate vedeti o njih?
Sodobna estetska medicina vse bolj uporablja dermalna polnila. Vedno bolj priljubljena je hialuronska kislina, ki jo aplicirajo v točno določene dele obraza: od lic do ustnic. Vplivneži na Instagramu in Youtubu metode korekcije obraza nenehno promovirajo med mladimi in morda so ravno zato pri njih tako priljubljena. Slaba stran filerjev je predvsem, da mora, "če je stranki učinek všeč, priti po vnovično aplikacijo polnila". Kaj vse še morate vedeti o filerjih, preden se odločite za njih?

Zakaj bi morali uživati čemaž?
Čemaž ima zelo podobne zdravilne lastnosti kot česen, le da je še bolj zdrav. Veliko ga uporabljajo v ljudski medicini, saj zelo dobro učinkuje na delovanje žlez in krvnega obtoka. Znan pa je tudi kot čistilec prebavnih in dihalnih poti. Blagodejno vpliva na kožo in pospešuje celjenje ran.

7 načinov, kako ustvariti veliko spremembo v življenju
Ko pomislimo na veliko spremembo v življenju, se to pogosto zdi le kot oddaljene sanje. Prelahko je pomisliti, da je prepozno za večje spremembe, da smo prestari, premalo kvalificirani, ne dovolj dobri, da nimamo dovolj financ, sposobnosti in še bi lahko naštevali. A tu je nekaj načinov, kako vam vseeno lahko uspe spremeniti svoje življenje na bolje.

Kako postati boljša različica sebe
Želja po osebnostni rasti in spremembah je pri ljudeh nekaj običajnega. Sramežljivi ljudje si želijo biti bolj odprti in zgovorni. Temperamentni posamezniki, si želijo, da bi se lažje obvladovali v pretirano čustvenih situacijah. Vsak človek na določeni točki življenja ugotovi, da obstajajo določeni vidiki osebnosti, ki si jih morda želi spremeniti. A mnogi strokovnjaki se strinjajo, da je uresničitev trajnih osebnostnih sprememb lahko zelo težavna. Kako se sploh lahko spreminjamo? Strokovnjaki menijo, da je najpomembnejša sprememba vedenjskih vzorcev, navad in prepričanj.

Ste 'večna žrtev'? Kako lahko temu uidete?
Nekatere posameznike vse življenje spremljajo naučeni negativni vzorci razmišljanja, ki ne dovolijo, da bi zares živeli. Gre ponotranjeno vlogo ’večne žrtve’, ki nenehno zbuja dvome in negira vse to, kar si posameznik v resnici želi in zmore.

Sadje: ga zvečer res ne smemo jesti?
Eden od precej razširjenih mitov o zdravi hrani je, da zvečer ni čas za sadje. "Toda sama ne vidim razloga, zakaj ga ne bi smeli jesti tudi zvečer," pravi prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš. "Drugače je edino, če ima oseba sladkorno bolezen, kakšne ledvične bolezni in podobno." Sicer pa Cepuševa meni, da si lahko sadje brez slabe vesti privoščimo tudi še uro pred spanjem.