sposobnosti
Tesna povezava fizičnega zdravja in kognitivnih sposobnosti
Fizično zdravje in kognitivne sposobnosti so tesno povezane; športniki pogosto dosegajo odličen učni uspeh, čeprav imajo manj časa za učenje od svojih vrstnikov.
Kako prehrana vpliva na zdravje vaših možganov (in kaj jesti za boljši spomin)
Možgani so najbolj zapleten organ v telesu in potrebujejo izjemno natančno podporo, da lahko optimalno delujejo. Hrana, ki jo zaužijete, neposredno vpliva na njihovo zgradbo, funkcijo in dolgoživost.
Zaščita starejših pred vročino: nasveti zdravnikov
Visoke temperature so lahko posebej nevarne za starejše. Upoštevajte nasvete za zaščito pred vročino, kot je izogibanje soncu med 11. in 17. uro ter hidracija. Bodite pozorni na znake dehidracije in se posvetujte z zdravnikom, da ohranite zdravje.
7 telesnih znakov, da vam primanjkuje spanja (in zakaj jih ne smete ignorirati)
Spanje ni razkošje, temveč nujna biološka potreba. Vse več raziskav kaže, da kronično pomanjkanje spanja vpliva na skoraj vsak sistem v telesu – od imunskega do hormonskega. Čeprav mnogi še vedno verjamejo, da lahko "zdržijo z manj spanja", telo dolgoročno pošilja jasne in vse bolj moteče signale. Prepoznati jih pravočasno pomeni preprečiti dolgoročne posledice, vključno z debelostjo, srčnimi boleznimi, depresijo in oslabljeno koncentracijo.
Majhno mesto, ki ga je opustošila genetska motnja – skoraj vsi so bratranci in sestrične
V južnoameriškem mestecu Serrinha dos Pintos, kjer so številni prebivalci v sorodu, se pojavlja redka genetska motnja, imenovana Spoanov sindrom. Raziskava je razkrila, da motnja povzroča izgubo sposobnosti hoje pri otrocih. Sindrom je posledica genetske mutacije, ki jo prenašajo starši, ter poudarja zapletene posledice tesnih družinskih povezav in vpliv izolacije na zdravje skupnosti.
Stres: Kako ubežati digitalnemu svetu in obvladati tesnobo
Stres je neizogiben, soočanje z njim pa veščina, ki ti lahko pomaga živeti bolj sproščeno in zadovoljujoče življenje. Čeprav stresa nikoli ne bomo povsem "premagali", lahko z dobrimi strategijami občutno izboljšamo svoj odnos do dela in preprečimo negativne učinke, kot je izgorelost (link do članka). V prvem delu (link) smo govorili o organizaciji časa in uporabi učnih tehnik, tokrat pa se bomo dotaknili izogibanja dela, sploh v povezavi z digitalno odvisnostjo.
Diete: zakaj se jim morate letos dokončno odpovedati (in kaj narediti namesto tega)
Vsako leto se milijoni ljudi odločijo za novo dieto – z upanjem, da bodo izgubili odvečne kilograme, izboljšali zdravje ali se končno postavili v red. A resnica je, da diete ne delujejo dolgoročno. Ne le, da ne zagotavljajo trajnih rezultatov, temveč pogosto povzročijo še več škode kot koristi.
10 nasvetov za posameznike, ki delate z osebami z demenco
Življenje z demenco prinaša številne izzive, tako za osebo, ki jo doživlja, kot za njene svojce. Ključnega pomena je razumevanje, potrpežljivost in prilagojeno ravnanje. Vsekakor pa vse omenjeno nikakor ni lahko.
Kdaj je stres še normalen in kdaj postane nevaren?
Stres je naravni odziv, ki nas je pri življenju ohranjal tisočletja. Ko so se naši predniki še potikali po savani, je ravno stres – sploh pa odziv boja ali bega – omogočil, da smo se hitro odzvali na nevarnost in zbežali (ali pa se borili s situacijo). Sodobni svet pa je vse skupaj obrnil na glavo; kar je nekoč pomagalo, zdaj po nepotrebnem omejuje naše življenje in ogroža naše zdravje. Kaj je torej dober stres in kaj nevaren stres in, najpomembneje, kako se boriti proti njegovim škodljivim učinkom?
6 minut branja zmanjša ravni stresa za kar 68 odstotkov!
Ste vedeli, da je branje superhrana za vaše možgane, saj izboljšuje kognitivne funkcije, zmanjšuje stres, krepi spomin in osredotočenost ter širi besedni zaklad. Koristi pa ima tudi na vaše fizično in čustveno zdravje.
Neverjetno! Živali, ki 'zavohajo' zdravstvene težave
Neverjetno, a resnično! Človeški prijatelji v živalski preobleki lahko zaznajo zdravstvene težave pri ljudeh. Od psov in podgan do čebel, imajo živali neverjetne sposobnosti odkrivanja bolezni, vključno z rakom in okužbami. Njihov izjemen voh je ključ do zgodnjega odkrivanja, kar lahko izboljša zdravljenje in reši življenja. Sodelujmo z njimi za boljše zdravje!
5 znakov, da ste v zdravem odnosu s seboj
Odnosi z drugimi so pomembni, a najpomembnejši odnos v življenju je tisti, ki ga imate sami s seboj. Ta notranja vez vpliva na vaše misli, odločitve, odnose in celo zdravje. Zdrav odnos do sebe ni samoumeven – je rezultat zavestnega dela, samorefleksije in čustvene zrelosti. Kot piše WebMD, ljudje z zdravim odnosom do sebe kažejo večjo odpornost na stres, so manj nagnjeni k tesnobi in depresiji ter imajo boljše fizično zdravje.
Interocepcija: Ključ do uravnavanja čustev in dobrega počutja
Novo znanje o interocepciji, sposobnosti zaznavanja notranjih telesnih signalov, odpira nove poti do boljšega razumevanja in izboljšanja duševnega zdravja.
Redko so bolni: To so najbolj zdrava znamenja zodiaka
Želite izvedeti, katera astrološka znamenja se lahko pohvalijo z odličnim zdravjem? Biki s svojo stabilnostjo, device z disciplino, kozorogi z vzdržljivostjo, levi z vitalnostjo in vodnarji s svojim inovativnim pristopom do zdravja?
Možgani v formi: 7 navad ljudi z izjemnim kognitivnim zdravjem
Možgani so naš osrednji upravljavec – nadzorujejo misli, spomin, gibanje, čustva in še mnogo več. Kognitivno zdravje, ki zajema sposobnost jasnega razmišljanja, učenja in spomina, ni le stvar genetike, ampak predvsem rezultat vsakodnevnih navad. Kot piše Mayo Clinic, lahko z določenimi vedenji bistveno izboljšamo delovanje možganov in zmanjšamo tveganje za upad kognitivnih sposobnosti.
Prekomerna uporaba telefona: Kakšne so posledice za možgane in kako si pomagati?
Uporaba pametnih telefonov ima lahko presenetljive učinke na naše možgane, vpliva na kognitivne sposobnosti, čustvene veščine in spanec. Pretirana uporaba vodi v spremembe v možganski kemiji, težave s spanjem in celo zmanjšanje delovnega pomnilnika.
Nevroplastičnost: Neverjetna sposobnost možganov, da se spreminjajo
Odkrijte čudesa nevroplastičnosti, neverjetne sposobnosti možganov, da se spreminjajo in prilagajajo. Spoznajte različne vrste nevroplastičnosti, kako deluje in kako lahko to pripomore k boljšemu spominu, učenju in okrevanju po poškodbah. S temeljitim razumevanjem lahko izboljšate svoje možganske funkcije.
Znane osebnosti, ki jim je bila diagnosticirana ALS
Eric Dane, Aaron Lazar in Roberta Flack so prejeli diagnozo nevrodegenerativne bolezni, ki je znana tudi kot Lou Gehrigova bolezen.
Šola kot prostor zaupanja: Projekt 'Od Alje do Žana' premaguje otroške strahove
Raziskava kaže, da kar 17 % mladih v Sloveniji trpi za tesnobo, ki se pogosto začne že v osnovni šoli. Projekt 'Od Alje do Žana' v sodelovanju s Fundacijo Alma, Slovensko filantropijo in Zvezo Anite Ogulin – ZPM pod vodstvom dr. Anice Mikuš Kos, gradi okolje, kjer strah ni tabu. Z zgodbami učencev in učiteljev projekt dokazuje, da je strah lahko premagan s pogumom in podporo.
Življenje s Parkinsonovo boleznijo: Kako obvladati simptome in ohraniti kakovost življenja
Parkinsonova bolezen je progresivna nevrološka motnja, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu.
Dve vrsti živil, ki slabo vplivata na zdravje možganov. Najbolje je, da jih ne jeste
Medtem ko veliko živil podpira zdravje možganov, obstajajo tudi nekatere vrste živil, ki lahko negativno vplivajo na našo mentalno jasnost in dolgoročno zdravje možganov.
Imate to na koži? Lahko je znak smrtonosne bolezni jeter
Zdravnik je razkril ne tako očitne znake, ki bi lahko nakazovali na simptome zastrupitve jeter.
Ali prekomerna uporaba telefona škodi vašim možganom? Študija razkriva šokantne rezultate
Nedavna kanadska študija je pokazala presenetljive rezultate: dvotedenski odklop od interneta na pametnem telefonu lahko pripomore k izboljšanju duševnega zdravja in kognitivnih funkcij.
Zakaj smo priča naraščanju primerov anksioznosti in depresije med mladimi?
V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu primerov anksioznosti in depresije med mladimi, kar predstavlja resen izziv za zdravje na globalni ravni. Mnogi strokovnjaki opozarjajo na različne dejavnike, ki prispevajo k temu trendu, vključno s spremembami v družbeni dinamiki, tehnologiji, izobraževalnem sistemu in celo zdravstvenem sistemu.
Zakaj nekateri raje izbirajo površinske odnose kot intimo?
Ljudje smo socialna bitja, ki zares uspevajo šele v odnosu in povezovanju z drugimi. Medtem ko se zdi, da nekateri brez težav krmarijo na področju intimnosti, se zdi, da so drugi sposobni ohranjati le površinske, mimobežne odnose.
Kaj je Downov sindrom?
Downov sindrom je genetska motnja, ki nastane, ko nenormalna delitev celic povzroči dodatno popolno ali delno kopijo kromosoma 21. Ta dodatni genetski material povzroči razvojne spremembe in fizične značilnosti Downovega sindroma.
Revščina v otroštvu lahko resno vpliva tudi na razvoj možganov
Otroci se do polnoletnosti, pogosto tudi v zgodnji odraslosti, zanašajo na starše oziroma odrasle, saj jim ti zagotavljajo varnost in zaščito. So neizpodbitno odvisni od skrbnikov, na žalost pa le-ti, če živijo v revščini, težko zagotovijo osnovne življenjske potrebščine za svoje otroke.
7 nasvetov za izboljšanje samopodobe in zaupanja v lastne sposobnosti
Samopodoba in zaupanje v lastne sposobnosti sta ključnega pomena za zdravje in dobro počutje, zlasti v najstniških letih.
Barbara Tanze: Zavestne dihalne tehnike lahko pomembno vplivajo na možganske valove
V našem dihu je življenje. Hkrati pa je dihanje povezano s praktično vsemi procesi v našem telesu, ki si jih lahko zamislimo, jih poznamo ali ne. Navsezadnje pa dihanje vpliva tudi in predvsem na naš simpatični in parasimpatični živčni sistem. Slednja sta pomembna pri obvladovanju stresa, za katerega se zdi, da ga je v zadnjem času vedno več. O tem, kako dihanje vpliva na naše soočanje s stresom, kako slednji vpliva na naše telo, kako lahko bolj zavestno dihamo in zakaj je dih naš največji dar, sem se pogovarjala z Barbaro Tanze, M.A. vokalno pedagoginjo, diplomantko Akademije za manualno terapijo, oromiofunkcionalno terapevtko in cert. Breath Science Practitioner.
Tudi vi delate napako, ki povzroča raka in kap?
Če premalo spimo, imamo za 70 odstotkov manj celic, ki v našem telesu ubijajo raka. Pomankanje spanja so študije že povezale s pojavom raka želodca, prostate in dojk. Odrasli, ki spijo manj kot šest ur, pa naj bi imeli za 200 odstotkov večje tveganje za srčno ali možgansko kap. Spanje ni izbira, opozarja nevzroznanstvenik.
