srčni
Če želite zmanjšati tveganje za srčno bolezen, se je dobro izogniti določeni hrani
Kardiologinja pravi, da se je treba 'izogniti' eni določeni hrani, da zmanjšate tveganje za smrtonosno srčno bolezen.
Čeprav ste vitki, vas lahko ogroža ta oblika maščobe
Kljub temu, da se vaša telesna teža morda nahaja v normalnem obsegu, vas prisotnost abdominalne maščobe uvršča v višjo rizično skupino za razvoj srčnih obolenj, kar potrjuje tudi izjava Ameriškega združenja za srce.
To jutranjo navado kardiologi povezujejo s tveganjem za srčni napad
Po mnenju strokovnjakov lahko ta navada poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
Jajca vsak dan: navada, ki koristi ali škoduje vašemu zdravju?
Že vrsto let strokovnjaki na področju nutricionizma razpravljajo o jajcih, predvsem zaradi prisotnosti holesterola v rumenjaku. Vendar pa novejše raziskave kažejo, da so jajca koristna za zdravje, zlasti v uravnoteženi prehrani.
Se nenormalno potite, čeprav mirujete? Ni kriva zgolj vročina
Poleti je potenje običajen in koristen mehanizem, s katerim telo uravnava temperaturo. A če se začnete močno potiti tudi, ko sedite, spite ali preprosto mirujete v senci, to ni več 'normalno poletno potenje'.
Porod ni med 20 najbolj bolečimi stanji, pravijo britanski znanstveniki
Strokovnjaki britanske nacionalne zdravstvene službe so pripravili seznam najbolj bolečih stanj, ki jih človek lahko doživi. Na presenečenje mnogih, porod ni med njimi.
Imate po sončenju glavobol? Morda gre za toplotni udar, ne za dehidracijo
Glavobol po dnevu na soncu? Večina ljudi ga hitro pripiše dehidraciji, utrujenosti ali pomanjkanju kave. A v nekaterih primerih gre za nekaj bistveno resnejšega: toplotni udar.
Kaj storiti, če vas piči osa, čebela ali pajek? Hiter pregled za prvo pomoč
Pik ose, čebele ali ugriz pajka je pogost poletni zaplet, ki vas lahko ujame povsem nepripravljene – na vrtu, med piknikom ali celo v domači dnevni sobi.
Poletje ni brezskrbno za vse: zakaj vas lahko sonce resno ogrozi, tudi če ste zdravi
Poletje pogosto povezujemo z brezskrbnostjo, oddihom in vitalnostjo. A pod bleščečim soncem se skriva resna grožnja – tudi za tiste, ki so popolnoma zdravi.
Iz 'pekla' v 'hladilnik'? Koliko škode naredi klima našemu telesu?
Klima je v poletnih mesecih dobrodošla, vendar njena pretirana uporaba prinaša številne nevarnosti. Predvsem pa nevarnost predstavljajo temperaturne razlike zunanjega okolja in notranjih ohlajenih prostorov.
Kako vročinski valovi tiho uničujejo vaše telo? 7 znakov, da ste že v nevarnosti
Poletje ima lahko grenak priokus – vročinski valovi postajajo pogostejši, daljši in nevarnejši. Ne gre zgolj za neprijetno vročino, ampak za resnično zdravstveno grožnjo, ki vsako leto prizadene na tisoče ljudi – pogosto brez očitnega opozorila.
Poleti je to najnevarnejši simptom dehidracije – in ni žeja
Ko se temperatura dvigne, večina ljudi instinktivno poseže po kozarcu vode šele, ko začutijo žejo. Slednja pa ni zgodnji znak dehidracije.
Tihi ubijalec poletja: znaki, da je vaše telo v nevarnosti
Dolgotrajna izpostavljenost soncu ni nevarna zgolj zaradi opeklin – v nekaterih primerih lahko povzroči tudi sončarico, stanje, ki se sprva začne povsem nedolžno, zelo hitro pa se lahko razvije v resno grožnjo našemu zdravju.
Niste utrujeni brez razloga – to je lahko prvi znak, da vam holesterol že dela škodo
Za zniževanje holesterola obstajajo različni pristopi. Medtem ko lahko statini močno znižajo raven LDL holesterola, lahko pozitivno vplivajo tudi spremembe v prehrani in redna telesna aktivnost. Kako kombinacija teh strategij in individualna ocena s strani zdravnika zagotavljajo optimalno zdravje?
Ta simptom ignorira 90 % ljudi – a pogosto napoveduje bolezen
Zdravstvene težave se pogosto začnejo z drobnimi spremembami – subtilnimi opozorili telesa, ki jih večina ljudi prezre ali napačno razlaga.
Ste pogosto brez volje, čeprav se trudite jesti zdravo? Telesu lahko primanjkuje tega ključnega minerala
Zdravo jeste, se gibate, spite kolikor se da – a ste vseeno pogosto brez volje, izčrpani, razdražljivi? Če se vam zdi, da vam kljub trudu nekaj manjka, imate morda prav.
Tesna povezava fizičnega zdravja in kognitivnih sposobnosti
Fizično zdravje in kognitivne sposobnosti so tesno povezane; športniki pogosto dosegajo odličen učni uspeh, čeprav imajo manj časa za učenje od svojih vrstnikov.
Se vam poleti pogosto spreminja krvni tlak? Bodite pozorni na te znake
Vročina poleti ne vpliva le na razpoloženje – močno obremeni tudi srčno-žilni sistem. Visoke temperature povzročijo razširjanje žil, zaradi česar se krvni tlak lahko hitro zniža.
Vročina in srce: zakaj se poleti poveča tveganje za srčni infarkt
Poletje s seboj prinese več svetlobe, toplote in aktivnosti na prostem. A medtem ko številni uživajo v brezskrbnih trenutkih, se lahko v ozadju odvija tiha nevarnost – povečano tveganje za srčni infarkt.
10 jasnih znakov dehidracije (in kdaj postane nevarna)
Voda je temelj našega preživetja, a presenetljivo veliko ljudi podcenjuje pomen redne hidracije. Dehidracija ni nekaj, kar se zgodi le v puščavi ali med dolgotrajno telesno aktivnostjo – lahko se pojavi tudi ob vsakodnevnem stresu, vročini ali bolezni.
Bolezni ščitnice: Vzroki, simptomi in možnosti zdravljenja
Bolezen ščitnice je obsežen izraz, ki zajema različna zdravstvena stanja, ki neposredno vplivajo na pravilno delovanje ščitnice, majhne žleze v obliki metulja, ki se nahaja v sprednjem delu vratu.
Hashimotov tiroiditis: Vzroki, simptomi in možnosti zdravljenja
Ali se soočate z utrujenostjo, nihanjem teže in drugimi težavami? Morda je vzrok Hashimotova bolezen, ki vpliva na delovanje ščitnice. Kako prepoznati simptome, kakšne so možnosti zdravljenja?
Kaj se zgodi, ko je raven kalcija v krvni prenizka?
Hipokalciemija, stanje prenizke ravni kalcija v krvi, ima različne vzroke in se kaže z različnimi simptomi, od blagih mišičnih krčev do hudih nevroloških težav.
Zakaj so visoke temperature lahko usodne?
Študije kažejo, da je med vsemi naravnimi nesrečami ekstremna vročina najhujši in glavni 'ubijalec'. Visoke temperature niso samo neprijetne, temveč so zelo škodljive za naš organizem in so lahko celo smrtonosne.
Palpitacije in anemija: Kako sta povezani?
Za normalen srčni utrip v mirovanju pri zdravi odrasli osebi veljajo vrednosti od 50 do 100 utripov na minuto. Stanje, ko se število srčnih utripov dvigne nad 100 na minuto, imenujemo tahikardija. Najpogostejši vzroki za hiter srčni utrip so povišana telesna temperatura, anemija in povišana raven ščitničnega hormona.
Kako preprečiti drugi srčni napad? Raziskave razkrivajo, kaj vam lahko pomaga
Po srčnem infarktu je ključnega pomena poskrbeti za svoje srce. Nova raziskava kaže, da že zamenjava le 30 minut sedenja z lahkotno aktivnostjo, kot je hoja ali opravila po hiši, lahko zmanjša tveganje za ponovni srčni napad za kar 50 %. Tudi spanje in srčna rehabilitacija imata pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja srca.
Srčni utrip v ušesu: Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Ponavljajoči zvok v vaši glavi ali ušesih bi moral biti razlog za obisk vašega osebnega zdravnika, pravi zdravnik.
Osebna zgodba: Zdravila jemljem vsak dan in živim polno življenje.
Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija prizadene vsakega tretjega odraslega Slovenca. Številni se z njo srečajo že v aktivnih, delovno najproduktivnejših letih. Pri hipertenziji pogosto nimamo izrazitih simptomov in niti ne vemo, da jo imamo, dokler ne pride do zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap ali odpoved ledvic. Svojo izkušnjo je z nami delil Srečko, ki so mu hipertenzijo odkrili že pri 30 letih.
To preprosto dejanje lahko zniža stres v nekaj sekundah
V stresnem vsakdanu se zdi objem kot nepogrešljiv 'lek', ki prinaša fiziološke koristi in čustveno udobje. Raziskave kažejo, da lahko objem pomaga znižati krvni tlak, zmanjšati vnetja in okrepiti imunski sistem. Strokovnjaki svetujejo, naj objem traja vsaj 5-10 sekund, da dosežete največji učinek. Z rednim objemanjem ohranjate telesno in duševno zdravje.
Hipertenzija: Ženska srca bijejo drugače
Visok krvni tlak je resno in pogosto prikrito stanje, ki je močno razširjeno tudi med ženskami. Pri podjetju HARTMANN želimo posebej poudariti pomen preventive, zgodnjega prepoznavanja in ukrepanja. Ker pogosto ne povzroča bolečin ali izrazitih simptomov, ostane hipertenzija dolgo neopažena – v tem času pa tiho škoduje telesu – posledice pa so lahko srčni infarkt, možganska kap ali odpoved organov. Prav zato ji pravimo tudi tihi ubijalec.
