sram
Kaj so moralna načela in zakaj so pomembna?
Ste se že kdaj vprašali, na podlagi česa se v življenju odločate? Zakaj sprejemate prav takšne odločitve in ne drugačnih, zakaj se vam morda zdijo dejanja drugih neprimerna in zakaj imate v prsih neprijeten občutek, ko počnete nekaj, kar se vam ne zdi prav? Rdeča nit vsega navedenega so pogosto prav moralna načela, ki pa so lahko za vsakogar drugačna, saj so odvisna tudi od tega, kako je bil nekdo vzgojen in kaj mu je v življenju pomembno.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
Nasveti za boljše spolno življenje za starejše moške
Dejstvo je, da spolnost v poznih letih ni enaka spolnosti pri 20. Kljub vsemu pa v njej lahko uživajo tudi starejši, še posebej, če se svojim zmožnostim prilagodijo in najdejo nove načine, s katerimi lahko zadovoljijo tako sebe kot partnerja.
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
EFT – metoda, ki naj bi čustveno osvobajala
V zadnjem času pogosto naletimo na vse bolj priljubljeno EFT (emotional freedom technique) metodo čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Le z uporabo konic prstov in tapkanja stimuliramo energijske točke na telesu in s tem lajšamo različne vrste tegob. Filozofija, ki stoji za to enostavno tehniko, pravi, da je vzrok za vsa negativna čustva motnja v energijskem sistemu.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Ko se ti zdi, da nimaš nikogar in se nihče ne zmeni zate ... Kako se spoprijeti z občutki osamljenosti?
Ta občutek naj bi se vse pogosteje pojavljal pri mlajši populaciji. Kaj lahko narediš sam, kdaj je dobro, da poiščeš pomoč, predvsem pa, česa se moraš zavedati?
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Odvisnost od spolnosti lahko vodi do hudih težav
Nekateri so še vedno zmotno mnenja, da je odvisnost od spolnosti samo visok libido, ki vodi v večjo željo po spolnosti, s čimer se poistovetijo predvsem moški. A pri spolni odvisnosti gre za vztrajne in stopnjujoče se vzorce spolnega vedenja, pri katerih posameznik vztraja kljub negativnim posledicam, ki se kažejo kot zdravstveno tveganje, finančne težave, razhodi in ločitve ali celo nezakonite aktivnosti.
Ko odpuščamo drugim, odpuščamo sebi
Vsak posameznik se zgoraj zagotovo vsaj enkrat v življenju znajde v situaciji, ki zahteva odpuščanje. Lahko se zgodijo boleča prevara, nesramno izdajstvo, neprimerno dejanje, dolgotrajno ignoriranje, ki zareže globoko in povzroči veliko bolečino. Ko počasi sprejmemo, kaj se je zgodilo, smo soočeni z vprašanjem – odpustiti ali ne?
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
Kaj je kompulzivno prenajedanje?
Večina ljudi se je vsaj enkrat v življenju prenajedla. Vsi poznamo občutke ob tem - postane nam neprijetno, včasih celo vroče, trebuh se napihne, včasih nas spremljajo tudi prebavne težave. Kdaj takšno vedenje postane problematično oz. kdaj lahko govorimo o kompulzivnem prenajedanju?
Kako se soočiti z zavrnitvijo?
Življenje je morje neskončne izbire. Izbire pravih stvari, pravih trenutkov in pravih ljudi. Ko dejansko živimo in si dovolimo želeti in upati, je zavrnitev vedno mogoča. Mnogo ljudi pravi, da nanje ne vpliva, a vsi vemo, da čustva ob njej niso ravno prijetna. Kako se lahko naučiš soočati z zavrnitvijo?
Profesorji, s katerimi se ni dobro spuščati v konflikt
Ne glede na to, kako grozljiv je profesor, obstaja način, da lahko vsako situacijo z njim obrnemo sebi v prid.
Kaj te čaka v srednji šoli?
Jutri je velik dan za vse, ki prestopate prag srednje šole. Nekateri se tega veselite bolj, drugi manj, vsekakor pa je dejstvo, da je pred vami razburljivo obdobje vašega življenja, ki bi ga morali maksimalno izkoristiti – tako za učenje, spoznavanje samega sebe in drugih kot navsezadnje tudi in predvsem za zabavo.
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
Čustva, ki jih potlačimo, se vrnejo
Jeza, žalost, strah, gnus, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje … so čustva, ki bi se jim najraje izognili, če bi se jim lahko. Ampak čustva sama po sebi niso dobra in slaba, pravilna ali napačna, saj jih občutimo z razlogom, da nas nekaj naučijo. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko Branko Strniša in Kajo Strniša.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Ne bojte se jokati, solze zdravijo bolečino in izboljšajo razpoloženje
Solz se ne bi smeli sramovati, ker imajo lahko očiščevalni učinek. Jok nam namreč pomaga, da se umirimo in si povrnemo izgubljeno čustveno ravnovesje.
Kaj se zgodi, ko zapustite nefunkcionalen odnos?
Vztrajanje v nefunkcionalnih partnerskih odnosih je največkrat posledica težkih izkušenj v otroštvu. Oropajo nas občutka vrednosti, zadovoljstva, svobode in odvzamejo smisel. A če zberemo toliko moči, da prekinemo moč preteklosti in se odločimo postaviti na svoje noge, pridemo do čustvene osvoboditve, ki nam zopet da vero vase.
Za ljubezen je vedno pravi čas. Kaj pa za ločitev?
Ljudje se poročajo, večinoma, zaradi ljubezni in zaljubljenosti. V trenutku, ko se par odloči za skupno prihodnost, verjame, da bo srečen. Imata skupne cilje, sanje, želje in interese. Ker pa samo življenje pred njiju postavi mnoge preizkušnje, finančno obremenjenost, otroke, bolezen ... se na koncu lahko zgodi, da se kljub vsemu, za kar sta menila, da jima je skupnega, začneta odtujevati drug od drugega. Zato morda le ni presenetljivo dejstvo, da se večina ločitev zgodi v zrelih letih, ko se sicer pričakuje, da se bo za zakonca začelo najlepše obdobje v dvoje in skrb drug za drugega. O tej temi smo se pogovarjali z geštalt izkustveno družinsko terapevtko in psihoterapevtko Tino Korošec.
Kako pozdraviti posledice dolgotrajnega stresa?
So vam že kdaj rekli, da je stres le v vaši glavi in da preprosto nehajte skrbeti in se sprostite? Lepo bi bilo, če bi bile stvari tako preproste, a niso, pravi psihoterapevt Peter A. Lavine, ki je specialist za zdravljenje travmatičnih dogodkov. Preverite, kako pozdraviti posledice hudega stresa v preteklosti.
Andreja Roškar: 'Ob sestrini smrti testiranje sploh ni bilo več vprašanje.'
Osnovna značilnost raka dojke in drugih rakov je nenadzorovana delitev in razrast spremenjenih, rakavih celic. Natančni vzroki nastanka raka dojke niso znani. V razvitem svetu je najpogostejši rak pri ženskah in zato pomemben javnozdravstveni problem. Pojavnost pa v zadnjih desetletjih narašča. Ravno zato se je Andreja Roškar odločila, da bo o tej temi spregovori na glas. Da bi ozaveščala o genetskem raku dojk in pozitivni samopodobi žensk, ki se odločijo za masektomijo brez rekonstrukcije dojk.
27-letni Slovenec: Ko je bil star 16 let so mu prvič diagnosticirali raka na modih
Rak na modih je najpogostejše rakavo obolenje med mladimi moškimi, starimi od 15 do 35 let. Obolevnost za to vrsto raka je v zadnjih letih močno narasla – danes zboleva kar 70 odstotkov več moških kot pred 20 leti.
Kako premagati sramežljivost?
Najprej se moraš zavedati, da je sramežljivost dejstvo, ki ga lahko spremeniš. Ljudje smo namreč svobodna bitja in ta svoboda nam omogoča, da spremenimo svoje vedenje v kolikor nam to ni všeč.
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Današnja družba narcizma ne le tolerira, a ga celo spodbuja
Današnja družba je do narcizma ne samo tolerantna, celo spodbudna. Čeprav je na prvi pogled videti, da nanj gledamo s prezirom, je resnica daleč od tega. Ne da bi to sploh vedeli, veliko narcističnih lastnosti dojemamo kot vrednote – po navadi zaradi napačne interpretacije. Seveda pa to še ne pomeni, da narcizem ni potencialno patološka osebnostna struktura, ki se v nekaterih primerih manifestira tudi kot osebnostna motnja.
Se bojite biti v središču pozornosti?
Socialna anksioznost ali socialna fobija je ena od oblik anksioznosti, pri čemer pa je potrebno vedeti, da so meje med različnimi oblikami anksioznosti lahko zabrisane. Tako se lahko tudi pri generalizirani anksioznosti pojavljajo simptomi socialne anksioznosti. Bolj kot da ju poskušamo ločiti, je pri terapiji pomembno, da najdemo mentalni vzrok za njen pojav.
