strah pred ljudmi

Čutite pretirano željo po ugajanju drugim?
Verjetno vsak med nami pozna ’people pleaserja’, kot s tujko imenujemo osebo, ki je nadvse prijetna, koristna in priljubljena med ljudmi. Nikoli ne reče ’ne’ in je vedno pripravljena pomagati. Vedno si vzame čas za druge, pri tem pa pogostokrat pozablja nase. Čeprav se vse skupaj sliši pozitivno, gre pri tem za pretirano željo po osrečevanju in ugajanju, kar je le simptom nečesa globljega.

Ana Sajovic: Verjamem, da se je vse zgodilo točno tako kot se je moralo
Hodgkinov limfom je rak limfatičnega sistema. Po podatkih Slovenskega združenja bolnikov z limfomov in levkemijo za to obliko raka obolevajo ljudje vseh starosti, najpogosteje pa zbolijo mladi od 15. do 34. leta ter starejši po 50. letu starosti. Pogovarjali smo z 24-letno Ano Sajovic, ki lahko danes ponosno reče, da je Hodgkinov limfom že premagala.

'Če bi zelo imela rada, bi razumela pot nekoga in mu dovolila oditi.'
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim, z namenom vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, pomagati svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Slabih deset odstotkov ljudi namreč umre nenadne smrti, ostali pa se imajo čas posloviti od življenja v času trajanja svoje bolezni.

Za ljubezen je vedno pravi čas. Kaj pa za ločitev?
Ljudje se poročajo, večinoma, zaradi ljubezni in zaljubljenosti. V trenutku, ko se par odloči za skupno prihodnost, verjame, da bo srečen. Imata skupne cilje, sanje, želje in interese. Ker pa samo življenje pred njiju postavi mnoge preizkušnje, finančno obremenjenost, otroke, bolezen ... se na koncu lahko zgodi, da se kljub vsemu, za kar sta menila, da jima je skupnega, začneta odtujevati drug od drugega. Zato morda le ni presenetljivo dejstvo, da se večina ločitev zgodi v zrelih letih, ko se sicer pričakuje, da se bo za zakonca začelo najlepše obdobje v dvoje in skrb drug za drugega. O tej temi smo se pogovarjali z geštalt izkustveno družinsko terapevtko in psihoterapevtko Tino Korošec.

Izrazita samokritičnost ali ljubezen do sebe?
Vsak od nas ima svoj notranji dialog, ki je lahko odlična odskočna deska za dosežke ali pa neprijetna ovira, ki nam v življenju ne dovoli napredka. Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo, kako in s kom sklepamo odnose, kako gledamo na izzive in življenje nasploh. Način, kako razmišljamo, je torej neke vrste samouresničujoča prerokba. Če mislimo, da nečesa nismo vredni, potem se bomo vedli v skladu z našim prepričanjem. Pretirana samokritično je lahko neke vrste samosabotaža, zaradi katere ne moremo izkoristiti skritih potencialov, doseči uspeha, odkriti zadovoljstva in zaživeti polnega življenja.

Izjemni učinki objema, zaradi katerih boste v trenutku želeli nekoga objeti
Tehnologija vedno bolj spreminja naše življenje in načine, kako komuniciramo drug z drugim. Vse manj je stikov z ljudmi v živo, posledično vedno manj dotikov in s tem tudi vedno manj objemov. A objemi so za naše zdravje (predvsem duševno) izjemno pomembni. Premalokrat se namreč zavedamo dejstva, da tudi objemi zdravijo. S tesnimi dotiki lažje premagujemo stres, s katerim se soočamo v življenju, prav tako strah, bojazen in bolečino. Objemi so zdravilo za depresijo in anksioznost, znižujejo krvni tlak in na splošno izboljšajo tudi naše fizično zdravje.

Sandra Šahat: "Grozili so mi zaradi okužbe s koronavirusom"
Dotaknila se nas je zgodba o dekletu iz Bosne in Hercegovine, ki je pozitivna na okužbo z novim koronavirusom. Sandra Šahat se je pred leti zaposlila v tujini, saj v matični državi ni dobila službe, zato se je kot večina mladih v Bosni in Hercegovini odločila oditi s trebuhom za kruhom.

Kako premagati sramežljivost?
Najprej se moraš zavedati, da je sramežljivost dejstvo, ki ga lahko spremeniš. Ljudje smo namreč svobodna bitja in ta svoboda nam omogoča, da spremenimo svoje vedenje v kolikor nam to ni všeč.

10 korakov v boju proti koronavirusu
V uredništvo smo prejeli pismo Darka Siuka, dr. med., ki ga trenutna situacija v državi zelo skrbi, saj bo po ocenah pri nas do več kot 5 primerov smrti dnevno zaradi covid-19 prišlo čez 14 dni, do številke 20 do 40 smrti dnevno pa čez štiri tedne. Zato želi opozoriti čim širšo javnost z enostavnimi napotki in koraki, kako znižati tveganje okužbe. Delite besedilo med prijatelje in opozorite čim večje množične slovenskega prebivalstva, saj trenutno vedenje ljudi ne daje vtisa, da so kakorkoli pripravljeni. Opozorite pa tudi svoje svojce, starejše in tiste iz rizičnih skupin (sladkorni bolniki, bolniki s krvnim tlakom, onkološki bolniki, bolniki na biološkem ali sistemskem zdravljenju s kemoterapijo itd.). V celoti objavljamo njegove napotke.

Razlogov za občutek osamljenosti je veliko
Osamljenost je vedno večja problematika današnjega časa. Način življenja, osebnostne značilnosti, motnje čustvovanja, spremembe življenjskega sloga in večje prelomnice. Razlogov za občutek osamljenosti je veliko, pomembno je, da jih znamo prepoznati in ustrezno ukrepati.

Mislite, da vas je preveč strah? Imate fobijo? Napade panike?
Kaj so anksiozne motnje? Kdaj nam strah in tesnoba pomagata, kdaj nas ovirata? Zakaj se v resnici pojavljajo napadi panike? In kaj storiti, če obsesivno preverjamo, ali smo izključili štedilnik? O vsem tem smo se pogovarjali s psihiatrinjo prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije.

Vse kar moraš vedeti o anksioznosti
Te pogosto skrbi in se ti zdi, da so stvari ušle izpod nadzora? Se ti zdi, da nisi dovolj dober/a, četudi se močno trudiš? Se ti ne ljubi ven in med vrstnike? Raje ostaneš doma?

Ko nam življenje uničuje obsesivno-kompulzivna motnja
Obsesivno-kompulzivno motnjo je mogoče premagati ter zaživeti bolj srečno. Z Aleksandro P. Meško, specialistko klinične psihologije, smo se pogovarjali, kako sprejeti neprijetne, obsesivne misli in kako se znebiti kompulzij, fizičnih postopkov, ki smo jih razvili, da bi zmanjšali občutek tesnobe, ki se pojavi ob misli, ki nam ni všeč.

Več kot deset let se borim s stisko in občutki osamljenosti
Pozdravljeni, na Vas se obračam z upanjem, da ste prvi korak do rešitve. Stara sem 38 let in že več kot 10 let se borim z stisko in občutkom osamljenosti. dvakrat sem pristala na antidepresivih, pa nimam občutka, da je to kaj pomagalo, saj sem se po opustitvi terapije prej ali slej vrnila na dno. Zadnjih nekaj let sem se trudila z pozitivnim pristopom, iskanjem svetlih točk, zakopala sem se v obveznosti in skrb za druge, ker sem mislila, da ne bo časa za samopomilovanje. Po 10 letih skrbi za dve obnemogli osebi, sem sedaj ostala sama. V manj kot 2 letih sem doživela 4 smrti v krogu mojih ljubih in zdaj ne gre več. Veliko iščem vzroke, analiziram vzorce, pa ne najdem odgovora zakaj se vračam. Sorodstvo se ves čas giblje v moji okolici, vendar me ''popravljajo'' bolj z kritiko in dokazovanjem sebe pred mano, kot pa da bi kdo res slišal. Po konkretnem premisleku sem ugotovila, da živim med ljudmi, pa brez realnih stikov z komer koli, dobro in varno se počutim samo ko sem sama, nimam več volje ne veselja do česar koli, čez dan se privlečem le z muko. Ob smrti bivšega pred nekaj dnevi sem spoznala, da že 21 let živim v razmerju, iz katerega je on odšel pred 11 leti (našel srečo in ustvaril družino, medtem ko sem jaz čakala na drobtinice, ki jih ni bilo). Želim si druge priložnosti za srečo, pa me je strah ljudi, bolečine; tudi ene dobre lastnosti na sebi več ne vidim, da bi se je lahko oprijela. Letos sem bila sprejeta na doktorski študij, sem upala da me bo to izvleklo, ker je bil moja velika želja, po tej zadnji smrti pa je tudi to zvodenelo. Prosim svetujte mi, kako bi se s vsem tem spopadla s tem, da ne bi bila rešitev spet začasna, ker se bojim, da sem ob vsakem povratku globje. Sem iz okolice Ptuja, če morda veste za koga, s komer bi se lahko pogovorila. Najlepša hvala, LP, Mateja

Kako preseči strah pred telefonskimi pogovori?
Strah pred telefonskimi pogovori se morda sliši čudno, a še kako obstaja. Ker se komunikacija v današnjem času v večini odvija na spletu in postaja neosebna, vedno bolj izgubljamo suverenost pri telefonskih klicih. Pri tem velja pravilo, da manj kot telefonske pogovore prakticiramo, bolj strašni ti postajajo. V nekaterih primerih pa ima prste vmes tudi slaba izkušnja, ki ob vsaki uporabi telefona prikliče težke telesne senzacije.

Kako blizu dovolite drugim?
Ste se kdaj vprašali, ali imate postavljene dovolj jasne razmejitve v odnosu do drugih? Meje nam pomagajo živeti v skladu z našimi željami, potrebami in občutki. Če jih nimamo, delajo drugi z nami vse, česar nočemo, če so preveč toge, pa se verjetno bojimo pretirane bližine. Kdaj je ravno prav?

Vedenje, ki je lahko povezano z depresijo
Včasih je zmotno veljalo, da se osebo, ki trpi za motnjami razpoloženja, kamor spada tudi depresija, enostavno spozna že po zunanjem videzu. Dolgotrajna brezvoljnost, neurejen videz, otožen obraz, epizode joka, razdražljivost. A danes vemo, da ima depresija mnogo obrazov, in prav zaradi tega jo je včasih težko prepoznati – tako pri sebi kot drugih. Depresija se lahko skriva tudi za pretirano ambicioznostjo, željo po nadpovprečnih rezultatih, perfekcionizmu, občutku obvladovanja vsega okoli nas. Če pa sliko obrnemo, je vse našteto lahko tudi povod za dolgotrajno nezadovoljstvo, iztrošenost, kar lahko vodi v občutke kronične praznine.

Agorafobija, strah, o katerem mnogi s težavo spregovorijo
Pri agorafobiji gre za občutek ujetosti in brezizhodnosti, ko doživimo stisko. Westphal je že leta 1871 opisoval klinične primere, v katerih ljudje niso zmogli prečkati določenih prostorov brez spremstva. To težavo je poimenoval agorafobija.

Nezaupljivost
Pozdravljeni! Imam en problem (v bistvu veliko več, vendar moram razrešiti najprej tega): obiskujem psihiatra, ampak mu ne morem ničesar povedati. Sem zelo nezaupljiva in se to kaže tudi v pogovoru z ...

Posledice mdvrstniškega nasilja
Pozdravljeni! Stara sem 21 let, trenutno študentka. V dobi osnovne šole sem doživela več travmatičnih izkušenj. Bila sem tiha in nesamozavestna punca in zaradi tega glavna tarča posmeha v razredu. O m...

SOCIALNA ODMAKNJENOST
Pozdravljeni, imam vprašanje, sicer ne vem, če so moje težave takšne, da rabim psihiatra. Namreč že celo življenje sem bolj tih človek in nimam veliko stika s ljudmi. V os. šoli sem sam sedel v zadnji...

FUNKCIONIRANJE BREZ AD
Pozdravljeni, Stara sem 27 let. Pred mesecem dni sem obiskala , psihijatrinjo, ki mi je predpisalaParoxat 20mg. Doza je bila pol tabletke zvečer. Zdravnico sem obiskala zato, ker sem imela probleme ko...

Življenjski cilji in pričakovanja
Pozdravljeni Čimbolj na kratko vam bom poskušala predstavit svojo zgodbo. Stara sem 50 let. Celo življenje sem hrepenela po družini, in povezanosti, ki ti jo ta daje, sedaj pa stojim sama v neki meni ...

SOCIALNOFOBIČNE TEŽAVE
Spoštovani, star sem 23 let in se zdravim za F20. Pred dvemi tremi leti sem vam že pisal na portal vizita.si. Opisoval sem anksioznost ob miselno vsebinski nanašalni motnji. Svetovali ste mi uve...

Pretirano navezovanje
Pozdravljeni! Res je da sem star 22 let in se s tem ne bi smel tako obremenjevat in sekirat. Mislil sem da se bi že sam lahko odpravil do psihologinje katera bi mi lahko nekako pomagala s to ...

Hipnoterapija
Pozdravljeni. Stara sem 27 let in imam od svojega 19 leta dalje nemirno življenje. Strah pred drugimi ljudmi, ogromno strahospoštovanje pred določenimi ljudmi, toliko, da me kar ohromi,Veliko...

STRAH PRED NEGATIVNO OCENO OKOLICE
Spoštovani, danes sem bila pri osebni zdravnici in dobila napotnico za psihiatra. Naj na hitro opišem kako je. Oče je pokojen, bil je alkoholik, zasvojen z zdravili, mama duševni bolnik, diagnoz je...

Motnje hranjenja
Lep pozdrav ! Že nekaj let se ubadam z motnjami hranjenja. Najprej sem hrano zavračala, z namenom, da bi shujšala, s tem sem seveda pridobila tudi zelo slabe krvne izvide, zato sem se prisilila, da ...

Apetit
Pozdravljeni, stara sem 18 let in imam težavo glede hranjenja, ki je ne vem opredeliti. Visoka sem 170 cm, težka 50 kg. Ko sem v družbi, ne morem zaužiti nobene hrane, saj me vedno sili na bruhanje. K...

Hipnoterapija
Lep pozdrav! Sem dijakinja stara 16 let in imam težave z nenehnim strahom in nervozo. Sem bolj močne postave in vsega me je sram delati. Najbolj me je strah in sram pri športni vzgoji. Zelo hitro zar...