strani
To morate vedeti, če jeste zvečer
Sodobni človek mora vsakodnevno manevrirati med kariernim ter družinskim življenjem, kar je vse prej kot enostavna naloga. V kopici obveznosti se hitro zgodi, da sebe postavi na stranski tir in ni pozoren na znake, s katerimi organizem kliče na pomoč. Še posebej glasna je običajno prebava, ki je znana kot središče našega počutja, zato zgage, zaprtja, napihnjenosti in neurejene prebave nikoli ne smemo jemati kot nekaj, kar se bo uredilo samo od sebe.
''Zakaj me nihče ne mara?''
Zlasti za obdobje najstništva velja, da želimo biti v očeh drugih všečni, priljubljeni, zanimivi. Želimo si pripadnosti, družbe in občutka, da se vse vrti okoli nas. A dejstvo je, da je slika pogosto zelo drugačna. Počutimo se kot sive miši, osamljeni, nevredni, zavrnjeni, kar v nas še bolj utrjuje občutek žalosti in praznine. Pomembno je, da spoznaš, od kod to izhaja.
7 znakov, ki lahko nakazujejo na rak želodca
Najpogostejši tumor želodca je adenokarcinom, druge oblike malignih želodčnih tumorjev, na primer limfom, želodčni sarkom in karcinom, pa so redke.
Kaj morate mladi vedeti o spletnem nasilju?
Spletno ustrahovanje in nasilje se dogaja na družbenih omrežjih in na vseh platformah za dopisovanje. Gre za vedenje, ki se ponavlja z namenom, da bi osebo ustrahovali in/ali jo osramotili.
Samopodoba je veliko pomembnejša, kot si misliš
Večina ljudi je nezadovoljna z vsaj enim delom ali eno stvarjo na svojem telesu. To je popolno oblikovano, točno takšno, kot je, a ljudje velikokrat napačno namenjamo svojo pozornost zgolj eni stvari, ki nam ni všeč, namesto da bi se osredotočili na tiste, ki so izjemne. Ko se enkrat začnemo poglabljati v to zadevo, predvsem v tisto, kar nam ni všeč, lahko to seveda popolnoma načne našo samozavest.
Svetovni dan boja proti raku obeležujemo tudi s filmom
Vsako leto 4. februarja obeležujemo svetovni dan boja proti raku, namen katerega je informiranje in ozaveščanje o raku ter spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja te bolezni. Letos že drugo leto zapored poteka kampanja pod sloganom Zapolnimo vrzel v oskrbi, ki poudarja predvsem moč sodelovanja in dejstvo, da lahko vsak izmed nas naredi razliko in pripomore k napredku pri zmanjševanju globalnega vpliva raka.
Odvisnost od sladkorja: odtegnitvena kriza in kako jo omiliti
Zmanjšanje vnosa sladkorja v telo je lahko odličen začetek bolj zdravega načina življenja. Odpoved sladkarijam pa ni lahka. Ponujamo vam koristne nasvete, kako to storiti in se znebiti posledic, ki jih lahko prinese odtegnitvena kriza.
Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.
Odpravite bolečine prej in za vedno!
So postale za vas bolečine že skoraj neizogibne? Se še sploh spomnite, kako je zjutraj vstati brez bolečin ali celo prespati celo noč v enem kosu?
Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Evo Štajner.
Zakaj se ob prehladu skoraj vedno 'zamaši' le ena nosnica?
Čeprav je to precej pogost pojav, je precej nadležno, če je ena nosnica zamašena, medtem ko je druga popolnoma čista. Kako si lahko pomagamo?
Bi radi dolgo živeli? Potrebna naj bi bila samo ena navada
Ste se kdaj vprašali, zakaj se po druženju z določenimi ljudmi, ne glede na to, kako težke debate imamo, počutimo kot prerojeni, polni energije in elana? In zakaj se po druženju z določenimi osebami počutimo, pa četudi govorimo le o novi frizuri, kot da nas je, tako rekoč, metaforično rečeno, povozil vlak? Pozitivni ljudje niso vedno srečni in nimajo popolnega življenja, to tudi večkrat poudarjajo. Imajo pa eno lastnost, ki je zavidljiva - vsak, še tako težek izziv obrnejo sebi v prid, ljudje se ob njih počutijo dobro, hkrati in dodatno pa imajo dokazano tudi daljše življenje.
Zakaj nekateri pogosteje doživljajo lakoto?
Naše telo je odvisno od hrane, da zadovolji svoje energetske potrebe, zato je povsem normalno, da nekaj ur po jedi začutimo lakoto. Če pa vaš želodec nenehno zahteva več, včasih tudi celo takoj po obroku, je morda kaj narobe z vašim zdravjem.
Kakšna je povezava med luskavico in artritisom?
Luskavica in artritis se lahko pojavita v kombinaciji, zato govorimo o bolezni, podobni revmatoidnemu artritisu, vendar običajno z boljšo prognozo.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.
Ali lahko zaradi stresa zbolite?
Če oseba doživlja dolgotrajni stres, lahko opazi simptome, kot so nepravilni vzorci prehranjevanja, težave s spanjem ali srcem in imunskim sistemom.
Tako lahko zmanjšate tveganje za raka debelega črevesa
Rak debelega črevesa, pravimo mu tudi kolorektalni rak, je ena najpogostejših malignih bolezni v razvitem svetu. Kaj lahko naredimo predvsem z vidika preventive?
Zdrava telesna samopodoba - osredotoči se na zdravje, ne zgolj kilograme
Čeprav je za mnoge samoumevna, je do zdrave telesne samopodobe težko priti. Posebej to velja v primeru, če se že vse življenje borimo z odvečnimi kilogrami, zraven pa gledamo podobe popolnih deklet, ki nam jih ponuja moderna družba. Kako v modernem svetu, v katerem preživimo veliko časa na družbenem omrežju, razviti zdravo telesno samopodobo? In če že ne ljubezni do svojega telesa, kako se lahko naučimo, da ga vsaj sprejemamo?
Simptomi benignih tumorjev srca
Čeprav jih imenujemo benigni tumorji, njihov pojav v srcu nikakor ni nenevaren in ga ne smemo prezreti.
TECAR terapija za zdravljenje išiasa
Išias je obremenjujoče stanje, pri katerem posameznik občuti bolečino in spremenjeno občutenje preko zadnjice, po zadnjem delu noge do stopala.
Sovražiš šolo? Potem si preberi to
Nekateri ne marajo šole (osnovne ali srednje) zaradi sošolcev, drugi zaradi učiteljev ali profesorjev, tretji iz osebnih razlogov. Kako lahko pogledaš šolo z drugega zornega kota?
5 vrst čajev, ki vam lahko pomagajo pri hujšanju
Čaji lahko, seveda ob ustrezni prehrani in gibanju, pomagajo pri hujšanju. Poglejmo si, kateri in zakaj.
Miti o razmerjih, ki niso resnični
Ne verjemite vsemu, kar vam povedo. Še posebej ne v nekaterih ljudskih pregovorih ali mitih o ljubezenskih razmerjih in dolgotrajnih zvezah.
Kaj se zgodi, če imate povečan holesterol?
Prekomerna telesna teža, debelost, neaktivnost in kajenje so le nekateri izmed dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju povišanega holesterola.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Roman Demir: Bolj kot jakost je pri komuniciranju z naglušno osebo pomembna hitrost govora
Ste kdaj razmišljali, kako bi bilo, če enega izmed čutil, ki ga imate za tako samoumevnega, ne bi imeli? Denimo, vonja, dotika ali pa ... Sluha? Dejstvo je, da si slišeči ljudje ne predstavljamo življenja v tišini. Kakršne koli okvare sluha močno zmanjšajo človekove sposobnosti, prav tako pa vplivajo na samo kakovost življenja. Kaj sploh je gluhota, kaj je naglušnost, kaj je znakovni jezik in o ovirah gluhih in naglušnih oseb, smo se pogovarjali s tolmačem znakovnega jezika Romanom Demirjem.
Dr. Živa Lavriša: Pomemben izziv sodobnega načina prehranjevanja je tudi dejstvo, da vedno manj hrane pripravljamo sami
Kje so največji izzivi pri sodobni prehrani poleg, seveda, pomanjkanja časa? Kako se prehranjujemo Slovenci, je štetje kalorij pametno, kaj je res in kaj ni o razstrupljanju telesa in o smernicah zdrave prehrane sem se pogovarjala z dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živ. tehnol., iz raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje z Inštituta za nutricionistiko.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
