svet
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Psihološki triki, ki ti lahko pomagajo v odnosih
Bi verjel/a, da obstajajo določeni triki oz. bolje rečeno prilagojena vedenja, s katerimi lahko dosežemo, da imamo boljše odnose, tudi z osebami, s katerimi si morda nismo tako všečni?
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Mladi zdravnik z izjemno redkim sindromom
Na POP TV lahko vsak teden med ponedeljkom in četrtkom spremljamo novo sezono priljubljene televizijske serije Dobri zdravnik, v kateri je v ospredju briljanten mladi zdravnik Shaun Murphy, ki je diagnosticiran z izredno redkim sindromom savanta, ta pa je tesno povezan tudi z avtizmom.
'Zdravilo' za Alzheimerjevo bolezen, ki je bilo razglašeno za pomemben preboj
Prvo zdravilo za upočasnitev uničenja možganov pri Alzheimerjevi bolezni je bilo razglašeno za izjemen pomemben dosežek. Poglejmo si, zakaj.
Psihologija barv: Kaj naj bi najljubše barve oblačil v tvoji garderobi povedale o tebi?
V povezavi z barvami, njihovo priljubljenostjo in trendi, ki se pojavljajo, obstajajo številne zanimive študije. Raziskuje jih tudi psihologija sama. Barve nam popestrijo življenje in kot zanimivost, bolj za šalo kot zares, si poglejmo, kaj naj bi izbira najljubše barve povedala o nas.
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Veste, kaj je mikrobiom kože in kako pomemben je?
Vaša koža je ne le zaščitni plašč telesa, temveč predstavlja cel organski sistem, ki premore veliko pomembnih funkcij, kot so uravnavanje telesne temperature, zaznavanje bolečine in prijetnih dražljajev ter zaščita pred škodljivimi učinki sonca. Lahko bi rekli, da je koža svet zase, na katerem živijo različni mikroorganizmi, glivice in na miljarde bakterij.
Svetovni dan vida: poskrbite za svoje oči še danes
Ob svetovnem dnevu vida so napovedi strokovnjakov glede okvar vida v prihodnosti precej črne, a za zdravje oči in dober vid lahko veliko naredite sami.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Zakaj je pomembno, da smo pozorni, kaj objavljamo na družbena omrežja?
Družbena omrežja so del naših življenj, a to ne pomeni, da moramo na njih deliti čisto vse, kar nam pade na pamet. Dobro je namreč vedeti, da to, kar damo na internet, tam ostane, in to za vedno. Podobno kot z motivom za tatu moraš biti prepričan, ali je to res to, kar želiš narediti. In če nisi, imaš mogoče kakršne koli pomisleke, že najmanjši dvom, pa tudi če samo za trenutek, je v tem primeru tvoj angel varuh prej odgovor NE kot da.
Vse, kar morate vedeti o barvni slepoti
V družbi kroži nešteto mitov o barvni slepoti tako pri živalih kot tudi in predvsem pri ljudeh. Barvna slepota ne pomeni nujno, da človek vidi svet črno-bel, temveč pomeni, da oko ne vidi barv tako, kot bi jih moralo. Poznamo več vrst barvne slepote, zato si poglejmo dejstva.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
5 načinov, kako lahko pametne ure izboljšajo vaše zdravje
Sodobni svet, ki je osredotočen na tehnologijo, nam omogoča, da zlahka zapademo v sedeč življenjski slog. V službi smo pogosto priklopljeni na računalnike, doma preživljamo čas na napravah in imamo avtomatizirane domače sisteme, ki lahko prižgejo luči ali televizorje. Vendar nas lahko tehnologija tudi spodbuja k izboljšanju zdravja, saj nam pomaga spremljati vitalne znake ali nam celo pomaga, da ostanemo na tekočem z zdravili in obvladujemo svojo bolezen.
Zakaj je pomembno govoriti o svojih izkušnjah, težavah in izzivih?
V življenju se vsi srečujemo z večjimi in manjšimi težavami, izzivi, (pre)izkušnjami, pa tudi spoznanji, ki včasih zamajejo trdnost tal pod nogami. Zlasti obdobje odraščanja je polno vzponov in padcev, ki prebudijo pisano paleto čustev, s pomočjo katerih spoznavaš sebe in svet. A pomembno je, da doživljanja – tudi tista manj prijetna – deliš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj je to pomemben del upravljanja s svojimi čustvi in seveda duševnega zdravja nasploh.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Kakšna je, če obstaja, povezava med duševnimi motnjami in umetnostjo?
Vsi poznamo dolg seznam slavnih in priznanih umetnikov, ustvarjalcev, ki so imeli različne duševne težave in bolezni. So se ravno zaradi teh 'našli' v umetnosti, so zaradi njih blesteli ali pa so bili zaradi njih celo boljši? Je umetnost pomagala pri 'zdravljenju' ali jih je, nasprotno, celo ovirala??
Kaj je meditacija?
Meditacijo lahko definiramo kot niz tehnik, ki so namenjene spodbujanju povečanega stanja zavedanja in osredotočene pozornosti. Meditacija je tudi tehnika spreminjanja zavesti, za katero se je izkazalo, da ima veliko koristi tudi za dobro duševno počutje.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
Vse, kar morate vedeti o virusu HIV
HIV se običajno prenaša s spolnim stikom ali uporabo skupnih igel.
Dr. Miran Križančič: Odločitev za estetsko operacijo ni kot odhod v supermarket
Estetske operacije že dolgo niso več tabu tema, saj se jih poslužujejo skoraj vse generacije, od mladih do tistih malo starejših, medtem ko obstaja veliko različnih razlogov, zakaj se ljudje odločajo zanje. O tem in o najpogostejših lepotnih operacijah pri nas, najnovejših trendih in postopkih smo se pogovarjali tudi s priznanim lepotnim kirurgom.
Vzponi in padci življenja v psihološki perspektivi
Na življenjski poti se prav vsi srečamo tako z vzponi kot s padci. S slednjimi se je običajno težje soočiti, so pa pomemben del poti.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Lepotne operacije – odraz lepotnih idealov, ki prevladujejo v družbi
Lepota ima lahko veliko obrazov in oblik telesa, a vsekakor je želja po njej že od nekdaj prisotna. Ni skrivnost, da je v njenem ozadju nastalo ogromno sporočil, od tega, da so nas že od ranih nog, na primer tudi v risankah, učili povezovanja lepote z dobroto, hkrati pa je vedno navduševala, navdihovala umetnike in na stežaj odpirala vrata v družbo ter boljši svet. In prav zaradi tega so vse bolj priljubljeni lepotni posegi, o katerih se bomo v juliju pogovarjali s priznanimi lepotnimi kirurgi.
Kdaj postane odvajanje blata skrb vzbujajoče?
Redno odvajanje blata je ključno za dobro zdravje. Zaprtje ali driska sta lahko opozorilo za resnejše težave s prebavo. Vaše blato pri tem razkriva veliko več, kot si mislite. O tem smo se pogovarjali s Tatjano Puc Kous, dr. med. spec, ki je endoskopistka z bogatimi vsestranskimi izkušnjami na področju interne medicine in gastroenterologije.
