težave v duševnem zdravju
Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom?
Ko se opisi poklicev prekrivajo, jih je včasih težko razlikovati, kar še posebej velja za področje duševnega zdravja. Kaj dela psiholog in kaj psihiater? Koga naj obiščem, ko si želim strokovnega nasveta v težji življenjski situaciji, in koga, ko potrebujem dolgotrajno podporo, ki vključuje zdravila? Izraza psiholog in psihiater se pogosto uporabljata za opis osebe, ki nudi pomoč ljudem v stiski, pa vendar je treba poklica razlikovati, saj se ločujeta po vsebini, storitvah in obsegu dela.
Kako do več energije? Odgovor naj bi se skrival v tem
Večina od nas je vsak dan izpostavljena številnim izzivom, ki nam pogosto povzročajo stres in povečane fizične in duševne napore. Slednji močno vplivajo na naše telo, zato je pomembno, da si v prvi vrsti znamo pomagati sami.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Ko govorimo o zdravju, se pogosto osredotočamo zgolj na fizično stanje telesa, pa čeprav v to kategorijo sodi tudi duševno in socialno blagostanje. Stres, preobremenjenost, izčrpanost, utrujenost in temačne misli so le nekateri znaki, da naše duševno zdravje ni v najboljšem stanju, in le s pravočasnim ustreznim ravnanjem lahko preprečimo, da bi se iz teh simptomov razvile resnejše težave.
Kako podpreti prijatelja, ki ima duševno motnjo?
Teme o duševnih motnjah so za marsikoga težke in morda celo povezane s kančkom tabuja, še zlasti če prihajamo iz okolja, kjer se o tem ni nikoli govorilo. A vsi vemo, da so v današnjem času različne oblike duševnih stisk še kako prisotne tudi v obdobju najstništva, zato smo ti pripravili nekaj nasvetov, kako podpreti prijatelja, ki se spopada s težavami v duševnem zdravju.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Zakaj je dobro pisati dnevnik hvaležnosti?
Po mnenju strokovnjakov ima lahko pisanje dnevnika hvaležnosti številne koristi za duševno zdravje. Poglejmo si, kaj je na tem področju raziskanega, kaj pravijo strokovnjaki in za kaj je sploh dobro, da pišemo dnevnik hvaležnosti.
Nevarnosti TikTok (samo)diagnoz
TikTok velja za neverjetno priljubljeno družbeno omrežje generacije Z, a tako kot vse ostale stvari ima tudi ta svojo temno plat. Če ga uporabljate tudi sami, ste verjetno že slišali za trend samodiagnoz, predvsem s področja duševnih motenj. Preverite, kako to izgleda in zakaj je lahko nevarno.
Duševne motnje ne bi smele biti predmet norčevanja
Si tudi ti že opazil, da se v pogovorih nekateri vse prevečkrat norčujejo iz duševnih motenj?
Joga in duševno zdravje
Joga izhaja iz sanskrtske besede juji, kar pomeni ‘zveza’ in opredeljuje starodavno prakso, ki združuje um in telo. Za jogo je značilno, da vključuje dihalne vaje, meditacijo in različne položaje, ki spodbujajo sprostitev in zmanjšujejo stres. Redna vadba prinaša številne koristi tako za duševno kot za telesno zdravje, v nadaljevanju pa izpostavljamo predvsem tiste, ki jih je doslej podprla tudi znanost.
Nezdravljena psoriaza – tleči plamen v telesu
Psoriaza oziroma luskavica je danes bolezen, s katero je mogoče kakovostno živeti, vendar pa je še vedno zelo stigmatizirana, zato jo bolniki pogosto skrivajo in ne poiščejo zdravstvene oskrbe. ''Ker pri nezdravljeni psoriazi v telesu lahko tlijo različne druge težave in ker danes lahko učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami te bolezni, vsem toplo svetujem pravočasen obisk pri zdravniku,'' je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, poudaril dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Ekspresivna umetnostna terapija: drama, ples, glasba in pisanje
Ekspresivna umetnostna terapija je integrativni pristop, ki uporablja različne metode – pisanje, glasbo, vizualno umetnost, dramo in ples, s pomočjo katerih lahko posameznik osebnostno raste, razvija spretnosti, zmanjšuje simptome čustvenih motenj, izboljša komunikacijo in osmišlja osebne življenjske izkušnje.
Tipi osebnosti in prilagajanje koncu pandemije
Čeprav mnogi čutijo neizmerno olajšanje in navdušenje zaradi postopnega vračanja v ’normalno’ življenje, vsi ne doživljajo enakega vznemirjenja pri prehodu v svobodnejše obdobje. Razlike v doživljanju so v veliki meri odvisne od tipa osebnosti.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Kleptomanija se običajno začne v obdobju pubertete
Ste bili v trgovini že kdaj priča osebi, ki je med policami skrivaj kradla? Čeprav krajo pogosto povezujemo z osebami, ki si stvari finančno ne morejo privoščiti, pa je v nekaterih primerih kraja lahko tudi del posebne motnje, ki ji pravimo kleptomanija. Takšna oseba ne more obvladati želje po kraji predmetov, ki jih ne potrebuje. V tem primeru torej ne gre za potrebo, ampak za prisilo.
Telesna vadba je močno orodje za reševanje marsikaterih težav
Ni skrivnost, da ima redna telesna vadba številne blagodejne učinke na telo in duha. Pripomore k boljšemu telesnemu počutju ter lažjemu obvladovanju stresa in napetosti, vpliva pa tudi na razpoloženje. Če še niste našli svoje priljubljene telesne aktivnosti, je morda prav trenutno obdobje priložnost, da naredite nekaj več zase.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
Pri bulimiji nikakor ne gre 'zgolj za bruhanje'!
Bulimija nervoza je motnja hranjenja, ki prizadene ženske in moške po vsem svetu, ne glede na starost, spol ali raso. Zanjo so dovzetni tudi najstniki, posebej zato, ker se motnje hranjenja zelo pogosto pojavijo prav v času odraščanja. Za bulimijo so značilne ponavljajoče se epizode prenajedanja, ki jim običajno sledijo bruhanje, uporaba odvajalnih sredstev ter pretirana telesna vadba. Oseba se tako ujame v spiralo konstantnega prenajedanja in čiščenja.
Zakaj je osebnostna rast pomembna?
V preteklosti je bil fenomen osebnostne rasti še neznan, saj so se bili ljudje primorani ukvarjati s preživetjem, prostora za delo na sebi ni bilo. Z vse večjo blaginjo pa je vzniknilo tudi vse večje poznavanje psihologije človeka, njegovega počutja in čustev. V današnjem času je osebnostna rast del naših življenj in vsak, ki želi biti v življenju bolj uspešen, pomirjen s seboj in srečen, se poda na pot raziskovanja sebe, svojih šibkosti in potencialov.
6 mitov o duševnem zdravju
Kljub hitremu razvoju na vseh področjih delovanja, smo v današnjem času ponekod še vedno priča širjenju nepreverjenih informacij, izogibanju določenim temam in posploševanju, ki bolj kot kar koli drugega spominja na ‘čenče’. Ko je posredi govor o duševnem zdravju, pa vse skupaj dobi še toliko večje razsežnosti, zlasti v okoljih, kjer je izobrazbena struktura nižja. V izogib širjenju neresnic in z namenom razbiti vsaj nekaj napačnih dejstev objavljamo najpogostejše teme, ki običajno nimajo veliko povezave z resnico.
Kako se znebiti jesenske anksioznosti?
Menjava letnih časov in posledično vremenskih razmer lahko znatno vpliva na posameznika in njegovo počutje. Ko se začne obdobje deževja in krajših dni, lahko mnogi občutijo posledice tudi na duševnem zdravju in splošnem počutju, kar se kaže v odražanju nervoze, žalosti in izgube volje do vsakdanjih aktivnosti.
Odnos do duševnega zdravja moramo ozdraviti in spremeniti
Vsaj enkrat v življenju se vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo. "Večina se sreča samo enkrat in z blažjo motnjo, nekateri pa imajo tudi hude težave. Ocenjujemo, da ima vsaka tretja družina člana, ki ima neke težave v duševnem zdravju," je pojasnila Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter.
Telesna teža, apetit
Pozdravljeni! Stara sem 24 let, visoka 170cm in imam 45kg. Imam težave pri hranjenju oz apetitu. Bila sem na različnih preiskavah zaradi bolečin v spodnjem delu trebuha in prebave. Zaradi boleči...
ZDRAVLJENJE PROTI VOLJI
Spoštovani! Imam težave s svojo materjo. Zadnje 2 leti se ji je močno poslabšalo. Nima zaupanja do ljudi. Za nobenega človeka ne najde lepih besed. nikoli ne prizna svojih napak. Govori da mi nismo od...
Odklanjanje hrane
Lep pozdrav in vse pohvale Vašemu delu. Sem 19-letna študentka in že približno 5 let živim s problemom. Kot otrok sem bila precej debelušna. S prihodom v gimnazijo pa sem se odločila da bom shujšala,...
Lahko bi jih preprečili!
Lani je v Sloveniji storilo samomor 448 oseb, od tega 361 moških in 87 žensk. Pomembni dejavniki tveganja za samomor so težave v duševnem zdravju, še posebej depresija in zloraba alkohola. A strokovnjaki trdijo, da bi večino samomorov lahko preprečili.
