tesnobe
Vse, kar morate vedeti o akupunkturi
Tako akupunktura kot akupresura (pri slednji namesto igel uporablja pritisk) izvira iz antike. Najstarejše ohranjene akupunkturne igle naj bi bile odkrite v grobnici kitajskega princa, ki je bil pokopan leta 11. pr. n. št. Po nekaterih virih pa naj bi ta alternativna oblika zdravljenja segala še dlje - tisočletja prej na Daljnem vzhodu.
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
Poznate recept za odličen seks?
Psihoterapevtka Rachel Wright razkriva, kaj je ključ do odlične spolnosti. Slednji naj bi se skrival v najbolj preprostem in osnovnem človeškem vedenju – v komunikaciji.
Vsakodnevne navade, ki lahko slabo vplivajo na tvoje razpoloženje
Vsi vemo, da obvladovanje stresa v današnjih časih ni enostavna naloga. V šoli imaš nešteto obveznosti, rad bi se čim več družil s svojimi prijatelji, starši ti visijo nad glavo, hkrati pa bi rad imel še čas zase in za svoje hobije.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Kako se soočiti s pritiski staršev?
Tudi ti občasno čutiš pritiske staršev? Ne skrbi, manjši in občasni pritiski so v tem obdobju nekaj običajnega, saj si vsak starš za svojega otroka želi najboljše. A včasih se zgodi, da takšni pritiski prej kot zdravo spodbudo prinašajo nenehen stres, občutke nerazumljenosti ali celo večje čustvene stiske. Kako vedeti, kdaj je pritisk pretiran, in kako se s tem konstruktivno spoprijeti?
Ekspresivna umetnostna terapija: drama, ples, glasba in pisanje
Ekspresivna umetnostna terapija je integrativni pristop, ki uporablja različne metode – pisanje, glasbo, vizualno umetnost, dramo in ples, s pomočjo katerih lahko posameznik osebnostno raste, razvija spretnosti, zmanjšuje simptome čustvenih motenj, izboljša komunikacijo in osmišlja osebne življenjske izkušnje.
Zdravilni kristali: kaj je res in kaj ni?
Kristali so že od nekdaj priljubljeni tako v spiritualnih krogih kot tudi v krogih alternative. Naravne kamnine so lepi kristali, za katere določeni ljudje trdijo, da imajo tudi sposobnosti zdravljenja. Kaj o tem meni 'znanost', kaj je res in kaj ni, ter navsezadnje, kaj kristali resnično zmorejo?
Hipnoterapija: kako deluje in ali je varna?
Čeprav mnogi še vedno menijo, da je hipnoza le 'salonski trik', je lahko odgovor na marsikatero, tudi težko zdravstveno težavo – seveda če jo izvaja usposobljen strokovnjak.
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
CBD kapljice: Uporaba za stres, izgorelost in utrujenost
Delovna mesta so danes stresna. Temu primeren je tudi nivo kortizola (stresni hormon) v naši krvi. Kaj storiti? Uporaba CBD kapljic lahko poveča nivo stresa, ki ga naše telo še prenese brez posledic. V praksi to pomeni, da smo bolj pomirjeni. Naš nivo energije se poveča. Več o razlagi pa kasneje.
Kaj se zgodi, če vsak dan 'masiramo' ušesa?
Morda so ušesa zadnji del telesa, na katerega bi pomislili ob omembi masaže, vendar pa masiranje le-teh bojda naše telo razbremenjuje stresa, tesnobe in celo utrujenosti. Masaža je enostavna za izvedbo, saj jo lahko 'prakticiramo' praktično kjer koli.
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
Vse, kar moraš vedeti o paničnih napadih
Kako jih prepoznaš, kateri so najpogostejši vzroki in kako si lahko pomagaš?
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Nomofobija: patologija sodobnega časa
Mobilni telefoni so postali vseprisotni del sodobnega življenja. Ne samo, da nam služijo kot način komunikacije, ampak so tudi osebni organizator, orodje za spletno nakupovanje, koledar, budilka, mobilna banka, športni motivator in še mnogo več. Čeprav gre nedvomno za koristno napravo, brez katere si ni več mogoče predstavljati življenja, pa je s seboj prinesla tudi vedenjsko odvisnost – nomofobijo.
»Krog nagrajevanja«: ko za občutek ugodja potrebujemo vedno več sladkarij
Le kdo ne mara sladkarij? Tortice, sladkane kave, piškoti, sladoled, manjši sladki prigrizki – sladkor najdemo v številnih živilih, zato se mu je skoraj nemogoče izogniti. V manjših oziroma zmernih količinah ni škodljiv, vendar se njegova moč skriva ravno v tem, da je tako zelo zasvajajoč. Čeprav se odvisnost od sladkorja ne šteje za tako zelo resno kot ostale vrste zasvojenosti, pa ima lahko dolgoročno zelo resne vplive na zdravje.
11 simptomov anksioznih motenj
Anksioznost je običajen odziv na težje življenjske dogodke, ki nas premaknejo iz ustaljenega ritma in jih doživljamo kot bolj stresne. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.
7 manj znanih vrst terapevtskih pristopov
Čeprav vsi poznamo psihoterapijo in svetovanje, na področju pomoči ljudem obstaja še veliko zanimivih pristopov, ki so lahko v pomoč klasičnim oblikam. Terapija s peskom, glasbo, knjigami, petjem, živalmi – to so le nekatere od zanimivih in nadvse sproščujočih metod, ki pomagajo pri različnih težavah s stresom, čustvovanjem ali težjih duševnih motnjah.
Nočne more: ko strašljive podobe sanj povzročajo stres in skrbi
Sanje so eden najbolj zapletenih in skrivnostnih vidikov spanja. Lahko so lepe, navdihujoče ali neprijetne in celo strašljive. Vsakdo kdaj pa kdaj doživi neprijetne sanje, saj gre za precej pogost pojav pri ljudeh vseh starosti. Drugače pa je z motnjami nočnih mor, kot uradno imenujemo težave s sanjami, ki motijo spanec, povzročajo stisko, posegajo v normalno dnevno funkcioniranje ali celo ustvarjajo strah pred spanjem.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Ko se ti zdi, da nimaš nikogar in se nihče ne zmeni zate ... Kako se spoprijeti z občutki osamljenosti?
Ta občutek naj bi se vse pogosteje pojavljal pri mlajši populaciji. Kaj lahko narediš sam, kdaj je dobro, da poiščeš pomoč, predvsem pa, česa se moraš zavedati?
Si živčen, če nimaš telefona v roki?
Mobilni telefoni so bili prvotno namenjeni prenašanju sporočil in komunikaciji s tistimi, s katerimi si ljudje niso bili blizu. Danes so, kakor vsi prav dobro vemo, v bistvu manjši računalniki, ki lahko nadomestijo vse multimedijske naprave.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Je bolje telovaditi zjutraj ali zvečer?
Raje telovadite zjutraj ali zvečer? Morda popoldne? Kaj je bolj zdravo oz. optimalno za naše telo? Mnenja strokovnjakov o tem so deljena, neizpodbitno dejstvo pa je, da je vsaka telesna vadba dobra!
Kako demenca vpliva na življenje svojcev obolelega?
Svojci ob dolgoletni skrbi za osebe z demenco pogosto doživljajo občutke krivde, nemoči ali sramu. Za premagovanje negativnih občutij, ki sčasoma lahko vodijo v izgorelost, je nujno potrebno, da se svojci ves čas informirajo o bolezni in oblikah pomoči v skupnosti.
Dejstva o anksioznosti, ki te bodo morda presenetila
Zakaj ti 'instantni' nasveti, ki jih lahko najdeš po družbenih omrežjih, ne bodo pomagali pri premagovanju tesnobe? Kaj lahko narediš, da se spraviš iz svojega mehurčka? Prvo dejstvo je, da se je, če imaš resne probleme, dobro obrniti na strokovnjake, ki ti bodo znali pomagati. Če pa bi rad začel počasi odstranjevati svoj strah – pred čemer koli že – pa je Oskar tokrat zajel nekaj nasvetov, ki ti bodo morda prišli prav. Poudarjamo – korak za korakom. Nič se ne zgodi z danes na jutri.
Kaj je disociativna amnezija?
Predstavljajte si, da se pogledate v ogledalo in ne prepoznate osebe, ki strmi nazaj v vas. Ali pa da se ne bi mogli spomniti osnovnih informacij o svojem življenju in življenjskem slogu, na primer tega, kje živite, ali partnerjevega imena. Podobno se dogaja pri disociativni amneziji, pri kateri govorimo o kompleksni izgubi spomina.
Veste, kaj je somnifobija?
Takšnih in drugačnih motenj, ki so povezane s spanjem, je kar nekaj, mednje pa lahko umestimo tudi somnifobijo, pri kateri gre za tesnobo in strah ob misli na odhod v posteljo. Ta fobija je znana tudi kot hipnofobija, klinofobija, spalna tesnoba ali preprosto strah pred spanjem.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
