včasih

Bradavice
Kožne bradavice so majhni benigni kožni izrastki.

Boleča menstruacija (Dismenoreja)
Dismenoreja je medicinski izraz za boleče menstrualne krvavitve.

Basedowova bolezen in hipertiroidizem
Z izrazom hipertirodizem označujemo čezmerno delovanje ščitnice.

Angina pektoris
Angina pektoris je najpogostejši simptom, ki ga povzročajo zožitve venčnih arterij.

Seboroični dermatitis
Seboroični dermatitis se pojavlja predvsem v tistih predelih kože, kjer je veliko žlez lojnic.

Protin
Protin (putika) je bolezen, ki jo povzroča odlaganje uratnih kristalov v sklepe in tkiva.

Pljučnica
Pljučnica je vnetje drobnih pljučnih mešičkov (alveolov).

Pljučni rak
Pljučni rak je maligen tumor, ki se razvije v pljučnem tkivu.

Peta otroška nalezljiva bolezen (Erythema infectiosum)
Potek pete otroške nalezljive bolezni je blag.

Peptična razjeda
Peptična razjeda (ulkus) se lahko pojavi na sluznici želodca ali dvanjstnika.

Pareza facialnega živca
Parezo facialnega živca imenujemo tudi Bellova pareza.

Malabsorpcija
Malabsorpcija je motnja prehajanja sestavin hrane skozi črevesno steno.

Lupus
Lupus oziroma sistemski lupus eritematozus je avtoimunska bolezen, ki prizadene vezivno tkivo.

Listerioza
Listerioza je bakterijska bolezen, ki jo povzroča Listeria monocytogenes.

Limfedem
Limfedem je omejeno kopičenje tekočine v limfnih žilah s posledičnim nebolečim otekanjem uda.

Atrijska fibrilacija
Atrijska fibrilacija je najpogostejša oblika hitrega in nerednega srčnega utripa.

Januarske diete so neumnost
Ne nasedajmo izdelkom za "čiščenje telesa", saj smo se rodili z že vgrajenim mehanizmom za razstrupljanje.

Migrena je lahko tudi koristna
Ameriški znanstveniki so ugotovili, da imajo ženske, ki trpijo za migreno, manjše možnosti za upad kognitivnih sposobnosti.

Gripa lahko izzove srčni infarkt
Gripa je lahko tudi smrtna, čeprav smrti navadno ne povzroči infekcija virusa gripe.

Kronična utrujenost je bolezen
Sindrom kronične utrujenosti ni le izgovor delomrznežev, ampak resna bolezen, ki zahteva celostno obravnavo.

Mag. Matej Cimerman, dr. med.
Ttravmatolog, ki se ukvarja s splošno travmatologijo, njegovo ožje področje pa so poškodbe medenice.

Barbara Čokl, dr. med.
Estetska kirurginja, ki vodi zasebno kliniko BCB, kjer ji strokovna ekipa in najsodobnejša oprema omogočajo kvalitetno opravljanje posegov.