vedenje
Znate biti sočutni do sočloveka?
O empatiji oz. zmožnosti vživljanja v čustva drugih se v zadnjem času veliko govori, kar je tudi prav. Sočutje do sočloveka je pomemben del življenja in predstavlja temelj za zdrave medosebne odnose. Ta vrlina pride še posebej do izraza v manj lepih trenutkih življenja, ko se naši najbližji spopadajo z razočaranjem, izgubami, žalovanjem ... Ali res znamo začutiti drugega v stiski, ki jo doživlja?
Ne romantizirajte partnerskih odnosov
Ljubezen ni vedno lepa, sijoča in osrečujoča, pač pa s sabo nosi tudi težja spoznanja, temačne dni in občutke negotovosti. Romantiziranje odnosov deluje kvarno, saj spodbuja popolnoma napačna pričakovanja, ta pa nas vodijo v nekonstruktivno vedenje. Če se vedno znova vrtite v začaranem krogu neuspelih partnerskih zvez, morda na ljubezen gledate s povsem napačnega zornega kota.
Psihologinja razkriva najboljši način za premagovanje nespečnosti
Kognitivno vedenjska terapija trenutno velja v svetu in pri nas *za najboljši način zdravljenja nespečnosti. S tem področjem se v UKC Ljubljana ukvarja klinična psihologinja Vita Štukovnik, ki smo jo vprašali, kako terapija poteka in kaj bi morali vedeti, če imate težave s spanjem. S kognitivno vedenjsko terapijo se te običajno začnejo izboljševati že v nekaj tednih.
Kako učinkovito preseči partnerske konflikte?
Nekateri so prepričani, da v zdravih in osrečujočih partnerskih odnosih konfliktov ni. Takšno razmišljanje precej spominja na romantiziranje odnosov, ki deluje kvarno, saj v tem primeru naša pričakovanja niso ravno v skladu z resničnim življenjem. Hočemo ali ne, partnerski odnos vedno s seboj nosi tudi konflikte, nestrinjanja in občutke, da nismo razumljeni.
'Obup. Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ...'
Hčerke nikakor ne morem zadržati doma, zdaj ko je virus ... Hodi h kolegici in k prijateljem. Groza. Kaj naj naredim, sem čisto na tleh. Res je, da so vsi blizu, ampak vseeno ne spoštuje nobenih pravil. Obup.
Se ljudje res lahko spremenijo?
Spremembe so edina stalnica v življenju, pravi znani rek. Pa vendar do vseh sprememb ne pridemo zlahka. Še posebej do tistih v naših vedenjskih vzorcih, naših vrednotah, s katerimi smo rasli od majhnega, naših nazorih in načinu razmišljanja. Ljudi, ki so prepričani v svoj prav, je težko spremeniti, pravijo. Pa je res nemogoče?
Kako premagati sramežljivost?
Najprej se moraš zavedati, da je sramežljivost dejstvo, ki ga lahko spremeniš. Ljudje smo namreč svobodna bitja in ta svoboda nam omogoča, da spremenimo svoje vedenje v kolikor nam to ni všeč.
10 korakov v boju proti koronavirusu
V uredništvo smo prejeli pismo Darka Siuka, dr. med., ki ga trenutna situacija v državi zelo skrbi, saj bo po ocenah pri nas do več kot 5 primerov smrti dnevno zaradi covid-19 prišlo čez 14 dni, do številke 20 do 40 smrti dnevno pa čez štiri tedne. Zato želi opozoriti čim širšo javnost z enostavnimi napotki in koraki, kako znižati tveganje okužbe. Delite besedilo med prijatelje in opozorite čim večje množične slovenskega prebivalstva, saj trenutno vedenje ljudi ne daje vtisa, da so kakorkoli pripravljeni. Opozorite pa tudi svoje svojce, starejše in tiste iz rizičnih skupin (sladkorni bolniki, bolniki s krvnim tlakom, onkološki bolniki, bolniki na biološkem ali sistemskem zdravljenju s kemoterapijo itd.). V celoti objavljamo njegove napotke.
Kateri so 4 jezdeci apokalipse v partnerskem odnosu?
V Bibliji so 4 jezdeci apokalipse simbolični opisi negativnih dogodkov (osvajanje, vojna, lakota, smrt), vsak od njih pa je jezdi na konju svoje barve. V psihoterapevtski stroki, zlasti na področju partnerske terapije pa so 4 jezdeci apokalipse v metaforičnem smislu najbolj izstopajoči in največji napovedovalci razhoda oz. ločitve. To so kritiziranje, obrambno vedenje, prezir in ustvarjanje distance. Če povzamemo, gre za najbolj razdiralno vedenje, ki vodi v konec odnosa, če se partnerja ne odločita ponovno vzpostaviti čustvene bližine.
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Kako se osvoboditi negativnih čustev iz preteklosti?
Čeprav se morda sliši neverjetno, tudi čustva lahko postanejo navada, ki se je oblikovala s ponavljanjem. Negativna čustva tako lahko postanejo neke vrste motnja, ki vdira v naš vsakdan in na nek način onemogoča bolj osrečujoče, produktivno in zadovoljno življenje. Kako to prepoznamo? Če se nenehno jezimo na svet in ljudi okoli nas. Če jeza postane naš naravi odziv. Ko postanemo zagrenjeni in vdani v usodo, da tako pač mora biti. Ko se zaradi strahu ne upamo poskusiti ničesar novega. Ko ima žalost takšno moč, da nas ohromi in drži na mestu. Ko se venomer vračamo v preteklost in v njej iščemo krivce za lastno počutje. Vse našteto pomeni, da se prepustimo čustvom v tolikšni meri, da niti ne iščemo več rešitev, pač pa se enostavno vedemo tako, kot da je to normalen del nas. A nobene potrebe ni, da je tako …
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.
To preberite, če mislite, da ste preveč utrujeni
Ali veste, kdaj pretiravate? Kdaj ste na dobri poti proti izgorelosti? "Ločiti je namreč treba proces izgorevanja in njegovo končno stopnjo – izgorelost," pojasnjuje dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka. "V procesu smo že, ko se začnemo prisilno pretirano angažirati, ko začnemo delovati deloholično, perfekcionistično, ko se prek vseh meja trudimo, da bi drugim ugajali in podobno."
Človek, ki razmišlja o samomoru
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije smo v Sloveniji glede na število samomorov nad evropskim povprečjem. V letu 2018 je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar v zadnjih dvajsetih letih števil samomorov upada, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v preteklem letu, je namreč najnižji od leta 1965.
Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski
Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
13 nenavadnih fobij, za katere še niste slišali
Vsi smo že slišali za fobije pred vožnjo z dvigalom, iglami, kačami, letenjem, temo, javnim nastopanjem, višino, vožnjo avtomobila in podobnimi vsakodnevnimi aktivnostmi, stvarmi in živalmi. A raznovrstnih fobij je toliko, kolikor je različnih ljudi in nekatere so zares nenavadne. Ste že slišali za strah pred baloni, zvokom in ogledali? Kaj pa strah pred dežjem, dolgimi besedami in zardevanjem? Zbrali v 13 najbolj nenavadnih fobij, ki so jih strokovnjaki izpostavili v različnih znanstvenih študijah.
Ste že slišali za seksomnijo?
Hoja in govorjenje v spanju sta zelo pogosti motnji spanja, za kateri ste zagotovo že slišali ali pa imate celo sami izkušnje nočnih pohodov po stanovanju ali zanimivih klepetov v sanjah, ob katerih se običajno najbolj zabavajo najbližji. Ena od manj znanih motenj spanja pa se imenuje seksomnija, pri kateri gre za spolno vedenje, ki se odvija med spanjem. Sem spada spolni odnos, samozadovoljevanje ter ostala dejanja, povezana s spolno aktivnostjo.
Znaki, da je vaš otrok žrtev nasilja med vrstniki
Večina otrok se vsaj enkrat v svojem življenju sreča z nasiljem med vrstniki. Kdaj morajo v to poseči starši in kako prepoznati, da je ravno vaš otrok žrtev nasilja, nam je pojasnila POPova zdravnica psihologinja dr. sci. Andreja Pšeničny.
Zrcaljenje: tehnika za večjo priljubljenost in uspeh
Zrcaljenje se v odnosih z bližnjimi odvija na povsem nezavedni ravni, razlog pa se skriva v zrcalnih nevronih. A tehnike zrcaljenja nam v poslovnih in zasebnih odnosih prinesejo tudi boljšo prepričljivost, všečnost in zmožnost pozitivnega vpliva na druge. Paziti je treba le, da smo pri tem še vedno karseda avtentični, v nasprotnem primeru je lahko vse skupaj videti kot slaba igra.
Več kot deset let se borim s stisko in občutki osamljenosti
Pozdravljeni, na Vas se obračam z upanjem, da ste prvi korak do rešitve. Stara sem 38 let in že več kot 10 let se borim z stisko in občutkom osamljenosti. dvakrat sem pristala na antidepresivih, pa nimam občutka, da je to kaj pomagalo, saj sem se po opustitvi terapije prej ali slej vrnila na dno. Zadnjih nekaj let sem se trudila z pozitivnim pristopom, iskanjem svetlih točk, zakopala sem se v obveznosti in skrb za druge, ker sem mislila, da ne bo časa za samopomilovanje. Po 10 letih skrbi za dve obnemogli osebi, sem sedaj ostala sama. V manj kot 2 letih sem doživela 4 smrti v krogu mojih ljubih in zdaj ne gre več. Veliko iščem vzroke, analiziram vzorce, pa ne najdem odgovora zakaj se vračam. Sorodstvo se ves čas giblje v moji okolici, vendar me ''popravljajo'' bolj z kritiko in dokazovanjem sebe pred mano, kot pa da bi kdo res slišal. Po konkretnem premisleku sem ugotovila, da živim med ljudmi, pa brez realnih stikov z komer koli, dobro in varno se počutim samo ko sem sama, nimam več volje ne veselja do česar koli, čez dan se privlečem le z muko. Ob smrti bivšega pred nekaj dnevi sem spoznala, da že 21 let živim v razmerju, iz katerega je on odšel pred 11 leti (našel srečo in ustvaril družino, medtem ko sem jaz čakala na drobtinice, ki jih ni bilo). Želim si druge priložnosti za srečo, pa me je strah ljudi, bolečine; tudi ene dobre lastnosti na sebi več ne vidim, da bi se je lahko oprijela. Letos sem bila sprejeta na doktorski študij, sem upala da me bo to izvleklo, ker je bil moja velika želja, po tej zadnji smrti pa je tudi to zvodenelo. Prosim svetujte mi, kako bi se s vsem tem spopadla s tem, da ne bi bila rešitev spet začasna, ker se bojim, da sem ob vsakem povratku globje. Sem iz okolice Ptuja, če morda veste za koga, s komer bi se lahko pogovorila. Najlepša hvala, LP, Mateja
Jeza močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja
Vsaka minuta jeze nam ukrade 60 sekund sreče, pravi misel Ralpha Emersona. Ste kdaj razmišljali, kolikokrat in na kakšen način je jeza prisotna v vašem življenju? Ste med tistimi, ki se venomer jezijo ali med onimi, ki jih le redko katera stvar vrže iz tira? Če spadate med prve, je pomembno jezo ozavestiti, najti načine, kako se z njo spoprijeti in jo predelati. Jeza namreč močno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja nasploh.
Spolna zasvojenost: ali lahko računalnik resnično nadomesti partnerja?
Pri spolni zasvojenosti gre pravzaprav še najmanj za seks. Bolj kot na tem zasvojenost s spolnostjo temelji na občutkih osamljenosti in zapuščenosti. Običajno si ljudje, ki so zasvojeni s spolnostjo, želijo zmanjšati svoje notranje bolečine ali stiske. Kaj pa to pomeni v odnosu s partnerjem?
Razmišljate o digitalnem detoksu?
Ker se trenutno veliko pogovorov vrti v smeri novoletnih zaobljub, kamor sodijo tudi zaobljube o manjši uporabi telefona, družbenih omrežij in drugih spletnih platform, smo zbrali 3 učinkovite korake, ki vam lahko olajšajo težke začetke. Vsi vemo, da si danes bolj težko predstavljamo življenje brez prisotnosti na spletu, po drugi strani pa veliko preveč časa preživimo na aplikacijah, ki so postala slaba navada. Kako se odločiti za digitalni detoks in kako poiskati boljši nadomestek, si preberite v spodnjih namigih.
Žalost ni edini simptom, ki kaže na depresijo
Za depresijo zboli kar 8 do 10 odstotkov ljudi. Marsikdo jo zamenjuje z žalostjo ali slabim razpoloženjem. Depresija je pravzaprav duševna motnja, ki lahko spremeni naše doživljanje, čustvovanje in vedenje. Gre za funkcionalne in strukturne spremembe v možganih, ki se ne kažejo zgolj in samo skozi žalost. Kateri so preostali simptomi depresivnega stanja?
Kaj je v ozadju psihološke manipulacije?
Pogosto slišimo izjave, kot so: kako spreten manipulator je! Ali pa: tako nas manipulira, da sploh ne vemo, kdaj in kako. Velikokrat se zgodi, da je manipulator tako pretkan, da sploh ne vemo, da smo v zlorabljajočem odnosu. Vsak si želi uresničiti svoje želje, cilje in hrepenenja, vendar manipulatorji uporabljajo pri tem neprimerne metode. Pa vi, ste se že kdaj počutili zmanipulirane? Kaj sploh je manipulacija, kako jo delimo in kje se sploh začne, preverite v spodnjem zapisu.
Prepoznajte simptome spolne kompulzivnosti
Kadar spolnost predstavlja beg pred vsakdanjimi težavami in negativnimi občutki, kadar seks ne predstavlja užitka, ampak nekakšno nujo, govorimo o spolni kompulzivnosti. Spoznajte njene simptome in preverite, kako se jo da premagati.
So vas bivše zveze zagrenile ali osvobodile?
V življenju nam vedno pridejo na pot ljudje, ki jih v tistem trenutku najbolj potrebujemo – za svojo rast, razvoj, življenjske uvide in lekcije. In nič drugače ni v partnerskem odnosu, naj bo še tako boleč. Vsi nekdanji partnerji nam podarijo košček spoznanja o sebi in tem, česa si v življenju ne želimo več.
Kaj je med rjuhami še normalno?
Spolne navade, ki vključujejo širok spekter neobičajnega vedenja imenujemo parafilije. Pri tem gre za ponavljajoče se intenzivne spolne fantazije, nagnjenja ali vedenja, ki so povezane z uporabo različnih predmetov, razkazovanjem, vzbujanjem ponižanja in mnogim drugim. O motnji govorimo takrat, ko posameznik ne more doživeti spolne zadovoljitve drugače kot na izkrivljen način.
Kako blizu dovolite drugim?
Ste se kdaj vprašali, ali imate postavljene dovolj jasne razmejitve v odnosu do drugih? Meje nam pomagajo živeti v skladu z našimi željami, potrebami in občutki. Če jih nimamo, delajo drugi z nami vse, česar nočemo, če so preveč toge, pa se verjetno bojimo pretirane bližine. Kdaj je ravno prav?
Vedenje, ki je lahko povezano z depresijo
Včasih je zmotno veljalo, da se osebo, ki trpi za motnjami razpoloženja, kamor spada tudi depresija, enostavno spozna že po zunanjem videzu. Dolgotrajna brezvoljnost, neurejen videz, otožen obraz, epizode joka, razdražljivost. A danes vemo, da ima depresija mnogo obrazov, in prav zaradi tega jo je včasih težko prepoznati – tako pri sebi kot drugih. Depresija se lahko skriva tudi za pretirano ambicioznostjo, željo po nadpovprečnih rezultatih, perfekcionizmu, občutku obvladovanja vsega okoli nas. Če pa sliko obrnemo, je vse našteto lahko tudi povod za dolgotrajno nezadovoljstvo, iztrošenost, kar lahko vodi v občutke kronične praznine.
