vzorci
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.
''Raka debelega črevesa in danke v zgodnji fazi razvoja sami ne moremo prepoznati''
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, Program Svit, je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. Poglejmo si, zakaj so pomembni programi, kot je Svit, kakšni so simptomi raka debelega črevesa in danke ter kaj lahko naredimo za preventivo.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Ali lahko zaradi stresa zbolite?
Če oseba doživlja dolgotrajni stres, lahko opazi simptome, kot so nepravilni vzorci prehranjevanja, težave s spanjem ali srcem in imunskim sistemom.
Sedem ur spanja je idealnih za večino odraslih, ugotavlja študija
Nedavno izvedena študija kaže, da naj bi bilo sedem ur spanja, nič več in nič manj, morda optimalna količina za večino odraslih oseb.
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Zakaj vsak dan za 20 minut v naravo?
Vsak dan preživite v naravi od 20 do 30 minut, priporočajo strokovnjaki z univerze v Michiganu v ZDA. To bo namreč znižalo ravni hormona kortizol v telesu, kar bo pripomoglo k boljšemu zdravju. Nenehno povišane ravni kortizola, ki se izloča, ko smo v stresu, so namreč zelo škodljive.
Kakšna je filozofija učenja Louise Hay?
Kaj bi dejali, če bi vam nekdo rekel, da ste sami stoprocentno odgovorni za svoje življenje in vse, kar se vam v njem dogaja? Nekateri bi bili skrajno jezni, nekaterim bi bilo vseeno, določeni bi se zamislili nad sabo, spet drugi pa bi potrebovali nekaj časa, da dojamejo to trditev. Začetni stavek izvira iz newagevskega gibanja, katerega začetnica je tudi Louise Hay.
Kaj je afazija? Stanje, ki so ga diagnosticirali Bruceu Willisu, vpliva na komunikacijo
V sredo je družina zvezdnika Brucea Willisa objavila, da so igralcu diagnosticirali afazijo, zaradi česar se je pri svojih 67 letih 'upokojil' oz. umaknil iz igralskega poklica. Afazija je namreč zdravstveno stanje, pri katerem pacienti težko komunicirajo, govorijo in razumejo jezik. Poglejmo si malo več o tem stanju.
Kaj je podzavest?
Zavestni um vključuje misli, občutke, spoznanja in spomine, ki se jih zavedamo, medtem ko je nezavedno sestavljeno in globljih mentalnih procesov, ki zavestnemu umu niso zlahka dostopni.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Osebna rast je vseživljenjski proces brez konca
Osebnostna rast je neskončno potovanje, ki vključuje samoraziskovanje in samoizpopolnjevanje ali – z drugimi besedami – odkrivanje vseh skritih kotičkov sebe, brskanje po starih vzorcih, preseganje omejujočih prepričanj, razvijanje potencialov in doseganje vse večje pomirjenosti s seboj in drugimi. V tem pestrem in zanimivem procesu sicer lahko dosegamo pomembne mejnike na poti k sebi, a končne stopnje v bistvu ne moremo doseči, saj se razvijamo in rastemo vse življenje.
Ta vprašanja bi si moral postaviti vsak, ki ima potrebo po ugajanju drugim
Ljudje, ki imajo potrebo po tem, da ves čas ugajajo drugim, so znani po tem, da naredijo vse, kar je potrebno, da osrečijo druge ljudi, svoja občutja, čustva in mnenje pa največkrat odrivajo na stran.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Obožuješ šport in modo? Preizkusi športne komplete Dedoles!
Se že od mladih nog ukvarjaš š športom? Ali pa si začela telovaditi, da bi si krajšala čas med pandemijo?
Veš, zakaj so miselni vzorci tako pomembni?
Zagotovo si že slišal za miselne vzorce, veliko ljudi, predvsem najstnikov, pa ne ve, zakaj so tako pomembni in tudi efektivni. Ko se moramo naučiti čim več snovi – pogosto tudi v najkrajšem možnem času – nam miselni vzorci ne le pridejo prav, temveč se z njimi tudi mnogo več naučimo, naučeno pa si bolje zapomnimo. Poglejmo, zakaj.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
''Vsak hrepeni po osrečujoči partnerski zvezi, kjer je slišan, razumljen, ljubljen, podprt s strani partnerja''
Kaj je tako imenovani izpopolnjen odnos? Kaj so zdravi obrambni mehanizmi in kateri so tisti, ki nam v partnerskih odnosih in tudi sicer škodijo? Kako se lahko rešimo spon lastnih obrambnih mehanizmov, ki največkrat izvirajo iz ranega otroštva, in zaživimo 'srečno' življenje? O tovrstni tematiki smo se pogovarjali s specialistko zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Debelost: Epidemija, za katero ne bo cepiva
Vstopili smo v tretjo dekado 21. stoletja, v obdobje, ko se svet bori s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2. Življenje se je v marsičem spremenilo, posledice pa smo v večji ali manjši meri zagotovo občutili že vsi. Poleg te pandemije pa je svet v zadnjih nekaj desetletjih prizadela še druga »pandemija«.
Tina Gorenjak: Šele takrat sem se začela zavedati, kako zelo naše misli vplivajo na naše zdravje
POP TV v prihodnjem mesecu slavi 25. obletnico začetka delovanja, v teh letih pa je omenjena TV-postaja nanizala številne priljubljene šove in serije. Od ponedeljka do četrtka ob 20.00 trenutno spremljamo napeto dogajanje v originalni slovenski seriji Najini mostovi, kjer vlogo preračunljive Karmen igra vsem dobro znana Tina Gorenjak, ki smo jo lani spremljali tudi v 3. sezoni šova Zvezde plešejo. Priljubljena igralka je prav tam prvič presenetila z iskreno izpovedjo o tem, kako se je borila z rakom na dojki, o tej težki temi pa je zdaj spregovorila tudi za nas.
Kako nas otroštvo oblikuje?
Prav tako kot temelji hiše so tudi izkušnje iz otroštva osnova, na kateri gradimo življenje. Če ti temelji niso trdni, kar pomeni, da imamo čustvene razpoke in rane, lahko to vpliva na strukturo našega življenja v odraslosti.
Se zaradi nošenja mask počutite tesnobni?
Hočemo ali ne, obrazne maske so postale del našega vsakdana, in kot kaže, bodo z nami še kar nekaj časa. Čeprav so jih mnogi brez večjih težav sprejeli kot enega od preventivnih ukrepov v boju proti okužbi s koronavirusom, so tudi takšni, ki jim nošenje maske povzroča nelagodne občutke – tesnobo, ujetost, sram, celo paniko ... Izpostavljamo, kako se z njimi spopasti.
Draga duša, sama kreiraš, sama izbiraš
Z gotovostjo lahko trdimo, da na tem svetu ne obstaja človek, ki v svojem življenju ne bi imel, v ranem otroštvu ali pa kasneje, vsaj enega izziva, vsaj ene okoliščine, ki ga je oblikovala oz. vsaj ene travme, ki ga je zaznamovala. Veliko odraslih ljudi je že 'duhovno zbujenih', zavedajoč se teh travm in vzorcev, ki so jih prinesli iz svojega otroštva, vedno več ljudi dela na sebi in na teh vzorcih, mnogo ljudi pa še vedno spi, zasidranih v svojem trpljenju, s prstom usmerjenih na druge. Zate ni nikoli odgovoren drugi človek, duša. Sama kreiraš, sama izbiraš.
Kaj je kompulzivno prenajedanje?
Večina ljudi se je vsaj enkrat v življenju prenajedla. Vsi poznamo občutke ob tem - postane nam neprijetno, včasih celo vroče, trebuh se napihne, včasih nas spremljajo tudi prebavne težave. Kdaj takšno vedenje postane problematično oz. kdaj lahko govorimo o kompulzivnem prenajedanju?
5 obdobij v partnerskem odnosu
Čeprav je vsak partnerski odnos unikaten, vedno obsega 5 ključnih obdobij oz. stopenj. Spajanje, dvom in zanikanje, razočaranje, odločitev in iskrena ljubezen so stopnje, ki se odvijajo ciklično in ne linearno. Velikokrat zmotno mislimo, da vsi romantični odnosi napredujejo od uvodnega spoznavanja, do vrtoglave zaljubljenosti, majhnih in večjih preizkušenj ter na koncu do blaženega stanja, ki obljublja večno srečo in ljubezen. A gre za utopično predstavo, ki nima veliko povezave z resničnim življenjem.
Soodvisni odnosi: Zakaj lepa dekleta ljubijo barabe?
Odnosi z drugimi so že od nekdaj kompleksni, prežeti z najrazličnejšimi čustvi, vzdušjem, doživljanjem in igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno bo naše življenje. Poznamo več vrst odnosov, ampak zagotovo je eden od najbolj »uničujočih« soodvisni odnos, v katerem bomo vedno znova podoživljali vso preteklo bolečino. Kako jo premagati?
