AvtorA.K.
Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar. Kako si pomagati?
Prehodi iz različnih življenjskih obdobij so pogosto povezani z določeno mero krize in nič drugače ni na prehodu v upokojitev. Čeprav jo marsikdo nestrpno pričakuje in morda celo leta dela načrte za obdobje, ko bo imel končno več časa zase, pa obstaja verjetnost, da se ob tem pomembnem prehodu pojavi določena psihološka kriza. Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, spol in poklic.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Debelost pri otrocih – razlogi, posledice in preventiva
Debelost pri otrocih je v razvitih državah in državah v razvoju dosegla raven epidemije. Še posebej je zaskrbljujoče, ker odvečni kilogrami pogosto vodijo k zdravstvenim težavam, ki so v preteklosti veljale za težave odraslih: k sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, visokemu holesterolu ... Debelost v otroštvu je pogosto povezana tudi z nizko samopodobo, depresijo, slabšim učnim uspehom in nižjo kakovostjo življenja otroka.
Kako obvladati stres ob prehodu v študentsko življenje?
Prehod med srednjo šolo in fakulteto velja za enega večjih mejnikov v življenju mladostnika, saj za mnoge to pomeni tudi selitev od doma, študijske izzive, iskanje nove družbe prijateljev in prve korake v samostojno življenje. Nič čudnega torej ni, če je prehod v novo obdobje pospremljen s skrbmi, tesnobnimi občutji in strahom.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Zakaj je pomembno govoriti o svojih izkušnjah, težavah in izzivih?
V življenju se vsi srečujemo z večjimi in manjšimi težavami, izzivi, (pre)izkušnjami, pa tudi spoznanji, ki včasih zamajejo trdnost tal pod nogami. Zlasti obdobje odraščanja je polno vzponov in padcev, ki prebudijo pisano paleto čustev, s pomočjo katerih spoznavaš sebe in svet. A pomembno je, da doživljanja – tudi tista manj prijetna – deliš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj je to pomemben del upravljanja s svojimi čustvi in seveda duševnega zdravja nasploh.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Veste, kaj je motnja kompulzivnega kopičenja?
Verjetno vsak med nami pozna koga, ki rad zbira stvari – pogovorno in malce v šali takšnim osebam pravimo, da so 'hrčki'. A motnja kompulzivnega kopičenja je veliko več kot le zbiranje ali shranjevanje določenih predmetov, saj močno poseže v odnose, zdravje in vsakodnevno delovanje takšne osebe.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Skrivnost placebo učinka - kaj je res in kaj ni?
Um ima lahko tako zelo močan vpliv na telo, da mu v nekaterih primerih lahko celo pomaga pri ozdravitvi. Takšen fenomen je placebo učinek, pri katerem ima lahko 'lažno' zdravljenje resnično terapevtske rezultate. Na drugi strani pa poznamo tudi nocebo, ki ima ravno obraten učinek.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom?
Ko se opisi poklicev prekrivajo, jih je včasih težko razlikovati, kar še posebej velja za področje duševnega zdravja. Kaj dela psiholog in kaj psihiater? Koga naj obiščem, ko si želim strokovnega nasveta v težji življenjski situaciji, in koga, ko potrebujem dolgotrajno podporo, ki vključuje zdravila? Izraza psiholog in psihiater se pogosto uporabljata za opis osebe, ki nudi pomoč ljudem v stiski, pa vendar je treba poklica razlikovati, saj se ločujeta po vsebini, storitvah in obsegu dela.
Izbira zdravstvenih storitev naj bo premišljena
Zdravje je vrednota, za katero je pomembno skrbeti, k temu pa poleg uravnoteženega življenjskega sloga spadajo tudi obiski zdravnika in udeleževanje rednih presejalnih programov. Na ta način redno spremljamo svoje zdravstveno stanje in ob morebitnih nepravilnostih poskrbimo za hitro ukrepanje. A kaj storiti takrat, ko se odločamo za izvajalce zdravstvenih storitev izven javnega zdravstva, bodisi gre za področje duševnega zdravja ali specialistov, ki delajo v okviru lastne prakse?
'Gaslighting' je manipulacija s pomočjo poneumljanja
Ob njem imam občutek, da se mi meša. Ne vem več, kaj je res in kaj si samo domišljam, je pogost stavek osebe, ki v partnerskem odnosu trpi za obliko sistematične in dolgotrajne čustvene manipulacije, ki jo v psihologiji imenujejo tudi 'gaslighting'.
Kakšna je razlika med tesnobo in paniko?
V pogovorih z vrstniki verjetno pogosto zaslediš izraza panika in tesnoba, ki sta si med seboj dokaj podobna, a še vedno različna. Prav zaradi podobnosti skupnih lastnosti ju marsikdo zamenjuje, zato ju tokrat predstavljamo malce bolj poglobljeno.
Spolna vzdržnost v partnerskem odnosu
Malo stvari je tako zelo osebnih kot odločitve, ki jih ljudje sprejemamo o svojem spolnem življenju. Izbira kdaj, zakaj, kako in s kom deliti spolne užitke, je del naše najgloblje intime. Nekateri radi uživajo v aktivnem in pestrem spolnem življenju, spet drugi prakticirajo vzdržnost le nekaterih ali kar vseh spolnih aktivnosti. Preverite, zakaj se nekateri odločajo za spolno vzdržnost, kakšni so najpogostejši razlogi, pa tudi koristi.
Adlerjeva teorija: ljudje potrebujemo občutek pripadnosti
Adlerjeva teorija je celosten pristop v psihoterapiji, ki poudarja premagovanje občutkov manjvrednosti in pridobivanje občutkov pripadnosti za doseganje uspeha in sreče. Teorija se osredotoča tudi na pomen socialnih interakcij in vključenost v skupnost za spodbujanje rasti posameznika. Ta pristop temelji na teorijah avstrijskega psihiatra in kolega Sigmunda Freuda, Alfreda Adlerja.
Zakaj sanjamo nekdanje partnerje?
Sanje ljudem že od nekdaj prebujajo mnogo vprašanj, na katera še vedno nimamo jasnih odgovorov. Čeprav znanost zagovarja svoje teorije, pa ljubitelji duhovnosti radi sanjam pripisujejo še dodatne ali celo globlje pomene. Podobno je s sanjami o nekdanjih partnerjih, ki spadajo med zelo pogoste sanjske vsebine. Zakaj torej sanjamo osebe, s katerimi smo bili nekoč v partnerskem odnosu in kakšna simbolika se lahko skriva zadaj?
Moja starša se ločujeta!
Soočanje z ločitvijo staršev nikoli ni enostavno, v času odraščanja morda še toliko bolj, saj se ti v tem ranljivem obdobju naenkrat sesuje vse, kar ti je nekoč predstavljajo varnost. Če se ob tem srečuješ še z ostalimi izzivi najstništva in je razhod staršev le še pika na i vsemu stresu, ki ga doživljaš, ti bodo skozi to obdobje morda pomagali sledeči nasveti.
Si to res želite ali gre le za pritiske vrstnikov?
Vsak najstnik se v določenem obdobju odraščanja sreča z vprašanji o spolnosti, izgubi nedolžnosti in tem, kako sploh vedeti, kdaj je čas za prvi spolni odnos. Če boste o tem spraševali odrasle, vam bodo verjetno vsi odgovorili: "čim kasneje", "ko bo prišel pravi", "ko odrasteš". A večina od vas se s temi odgovori ne bo zadovoljila, saj je tema preveč vznemirljiva, raziskovanje odnosov in svojega telesa pa je v tem obdobju na prvem mestu. Kako se torej podati v spolnost brez strahu pred kasnejšim obžalovanjem?
Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.
