AvtorA.K.
V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.
Kako sta prehrana in telesna aktivnost povezani z duševnim zdravjem?
Ko se začnemo posvečati skrbi za duševno zdravje, pogosto spregledamo temeljne gradnike, brez katerih ni dobrega psihofizičnega počutja in na katere imamo velik vpliv sami. Rutina spanja, urejena prehrana in redno gibanje so elementi našega življenja, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje. V tokratnem prispevku pa nekoliko več pozornosti namenjamo prav povezanosti duševnega zdravja, prehrane in telesne aktivnosti.
Osebna rast je vseživljenjski proces brez konca
Osebnostna rast je neskončno potovanje, ki vključuje samoraziskovanje in samoizpopolnjevanje ali – z drugimi besedami – odkrivanje vseh skritih kotičkov sebe, brskanje po starih vzorcih, preseganje omejujočih prepričanj, razvijanje potencialov in doseganje vse večje pomirjenosti s seboj in drugimi. V tem pestrem in zanimivem procesu sicer lahko dosegamo pomembne mejnike na poti k sebi, a končne stopnje v bistvu ne moremo doseči, saj se razvijamo in rastemo vse življenje.
Duševne motnje ne bi smele biti predmet norčevanja
Si tudi ti že opazil, da se v pogovorih nekateri vse prevečkrat norčujejo iz duševnih motenj?
Joga in duševno zdravje
Joga izhaja iz sanskrtske besede juji, kar pomeni ‘zveza’ in opredeljuje starodavno prakso, ki združuje um in telo. Za jogo je značilno, da vključuje dihalne vaje, meditacijo in različne položaje, ki spodbujajo sprostitev in zmanjšujejo stres. Redna vadba prinaša številne koristi tako za duševno kot za telesno zdravje, v nadaljevanju pa izpostavljamo predvsem tiste, ki jih je doslej podprla tudi znanost.
Kako se soočiti s pritiski staršev?
Tudi ti občasno čutiš pritiske staršev? Ne skrbi, manjši in občasni pritiski so v tem obdobju nekaj običajnega, saj si vsak starš za svojega otroka želi najboljše. A včasih se zgodi, da takšni pritiski prej kot zdravo spodbudo prinašajo nenehen stres, občutke nerazumljenosti ali celo večje čustvene stiske. Kako vedeti, kdaj je pritisk pretiran, in kako se s tem konstruktivno spoprijeti?
Kateri slog učenja ti najbolj ustreza (in kako ga odkriti)?
Se raje učiš v skupini ali sam? Si ob učenju delaš zapiske ali na glas bereš? Morda raje poslušaš? Gotovo si že slišal za različne učne stile, ki se osredotočajo na enega od petih čutov ali pa vključujejo družbeni vidik. Preveri, kateri slog učenja, ti je najbližje.
Kako komunicirati z osebo z demenco?
Demenca sčasoma poseže tudi na področje komunikacije, kar predstavlja poseben izziv zlasti svojcem bolnikov. Mnogi se znajdejo v stiski, saj naenkrat ne vedo več, na kakšen način in kaj se sploh z njimi pogovarjati ter kako sploh vzdrževati stik, kar lahko vodi v izgubljanje dragocene medosebne vezi. V nadaljevanju so predstavljena ključna vodila za komunikacijo z osebami z demenco.
Kdo so narcistični starši?
Popolni starši ne obstajajo, obstajajo pa dovolj dobri starši, ki se trudijo po svojih najboljših močeh in ravnajo tako, kot v danem trenutku najbolje vedo in znajo. A ko se nekdo, ki naj bi bil vir podpore, nege in zaščite, izkaže za vir stisk in bolečine, dobi to povsem druge razsežnosti.
Ste kronično nezadovoljni?
Osnovna predpostavka človeškega vedenja je, da iščemo užitek in dobro počutje ter se skušamo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom. A včasih se zdi, da nekateri pravzaprav gojijo slabo voljo, zagrenjenost in nezadovoljstvo. Tudi če jim v življenju ničesar ne manjka in nimajo nikakršnega razloga za nerganje, se kar naprej pritožujejo. Nekateri pravijo temu kronično nezadovoljstvo, v zadnjem času pa se pojavlja celo termin zasvojenost z nesrečo.
Kaj so moralna načela in zakaj so pomembna?
Ste se že kdaj vprašali, na podlagi česa se v življenju odločate? Zakaj sprejemate prav takšne odločitve in ne drugačnih, zakaj se vam morda zdijo dejanja drugih neprimerna in zakaj imate v prsih neprijeten občutek, ko počnete nekaj, kar se vam ne zdi prav? Rdeča nit vsega navedenega so pogosto prav moralna načela, ki pa so lahko za vsakogar drugačna, saj so odvisna tudi od tega, kako je bil nekdo vzgojen in kaj mu je v življenju pomembno.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
Ekspresivna umetnostna terapija: drama, ples, glasba in pisanje
Ekspresivna umetnostna terapija je integrativni pristop, ki uporablja različne metode – pisanje, glasbo, vizualno umetnost, dramo in ples, s pomočjo katerih lahko posameznik osebnostno raste, razvija spretnosti, zmanjšuje simptome čustvenih motenj, izboljša komunikacijo in osmišlja osebne življenjske izkušnje.
Racionalizacija kot obrambni mehanizem
Racionalizacija je eden od obrambnim mehanizmov, s katerim skušamo z logično razlago utemeljiti oziroma opravičiti čustva, odnose in vedenja, ki so sicer splošno nesprejemljivi. Gre torej za poskus utemeljitve nemoralnega in odstopajočega, kar lahko imenujemo tudi oblika samoprevare.
Kaj je komplicirano ali podaljšano žalovanje?
"Komplicirano žalovanje je oblika žalosti, ki obvlada človekov um in ga ne izpusti," pravi ena od misli. Posameznikom s to izkušnjo izguba močno poseže v življenje, zato si ne znajo predstavljati, kako bi se lahko počutili bolje. Žalost prevlada v njihovih mislih in občutkih, prihodnost brez ljubljene osebe pa se jim zdi mračna in brez pravega smisla.
Kako travma spremeni možgane?
Spolna zloraba, brutalen fizični napad, prisostvovanje nasilju ali vojni, dolgotrajno zanemarjanje v družini, bližnje srečanje s smrtjo … Telesne brazgotine se zacelijo, a nekatere čustvene rane nevidno zaustavijo življenja mnogih, ki so izkusili travmo. Nesmiselno je govoriti, naj že enkrat "prebolijo", saj posttravmatska stresna motnja spremeni strukturo možganov in vpliva na njihovo delovanje.
Zakaj je odpuščanje pomembno?
Največjo bolečino občutimo takrat, ko nas izdajo ljudje, ki so nam najbližje – starši, partner, prijatelji ali znanci. Vsakdo, ki je to že doživel, ve, kako hudo je takrat omajan naš notranji svet. A ko nas življenje močno prizadene, ni nič učinkovitejše za celjenje čustvenih ran od pristnega in globokega odpuščanja.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Kaj se skriva za sanjami?
Želja po razumevanju funkcije sanj se pojavlja že skozi vso zgodovino človeštva. V preteklosti so se pojavljala različne bolj ali manj verjetne teorije, ki so jih razvijali misleci, v začetku 20. stoletja pa se je pojavila nova paradigma, ki temelji na zapletenih teorijah duševnosti, zlasti nezavednega uma.
Sindrom zlomljenega srca je resničen
V pogovorih o ljubezenskih tegobah in čustvenih bolečinah včasih naletimo na izjave, kot so: »Zlomil mi je srce.« Pogosto je zlomljeno srce tudi prispodoba iz pravljic, v katerih lik tragično umre zaradi žalosti, povezane z neuslišano ljubeznijo. Čeprav se vse skupaj morda zdi nekoliko pretirano, pa sindrom zlomljenega srca zares obstaja. Strokovno ga imenujemo stresna kardiomiopatija.
Razlika med coachingom in terapijo
Kadar se znajdemo na razpotju življenja, imamo težave v partnerstvu ali pa si želimo narediti le nekaj več zase, pomaga pogovor z nekom, ki ni vpet v naše življenje. A ob poplavi številnih ponudnikov je včasih težko vedeti, h komu po nasvet, usmeritev ali daljšo obravnavo. Tokrat izpostavljamo področji coachinga in psihoterapije, ki sta po eni strani precej različni, po drugi pa se ponekod precej prekrivata in stremita k istemu cilju. Preverite, kaj so ključne razlike med obema.
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
EFT – metoda, ki naj bi čustveno osvobajala
V zadnjem času pogosto naletimo na vse bolj priljubljeno EFT (emotional freedom technique) metodo čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Le z uporabo konic prstov in tapkanja stimuliramo energijske točke na telesu in s tem lajšamo različne vrste tegob. Filozofija, ki stoji za to enostavno tehniko, pravi, da je vzrok za vsa negativna čustva motnja v energijskem sistemu.
Zakaj še vedno ne poznamo izraza ’daddy issues’?
Izraz ’daddy issues’ je besedna zveza, ki je v vsakodnevnih pogovorih pogosto zlorabljena oziroma tolmačena napačno. Nekateri menijo, da opisuje ženske, ki imajo nerazrešene težave z očeti, drugi so prepričani, da se nanaša na vse, ki imajo rade starejše moške, spet tretji pa so mnenja, da takšne ženske težko oblikujejo zdrave partnerske odnose. Preverite, kaj je res in zakaj se v psihologiji tovrstne težave imenujejo tudi ’očetovski kompleks’.
Družbena omrežja: iluzija popolnosti
Različne priljubljene platforme postajajo skorajda nepogrešljiv del našega življenja. Jih uporabljaš tudi ti? In kako resno jemlješ ta vzporedni svet, ki, roko na srce, v mnogih primerih nima veliko povezave z resničnostjo?
Zakaj je pomembno najti smisel in namen življenja?
V življenju skoraj na vsakem koraku naletimo na idejo, da je bistveno najti srečo. Če najdemo srečo, imamo vse. A to miselno perspektivo je morda celo bolje obrniti na glavo. Čeprav je sreča v življenju pomembna, nam pomaga bore malo, če nimamo življenjskega smisla. Iskanje smisla in namena je za počutje enako pomembno kot iskanje sreče, če ne celo bolj, ker nas le osmišljeno življenje vodi do dolgotrajnega zadovoljstva, boljših odnosov in uresničenega poslanstva.
Medicinska hipnoza: z nezavednim do boljšega življenja
»Dovoli si videti, česar si ne dovoliš videti,« pravi znana misel priznanega hipnoterapevta Ericksona. Hipnoterapevtske metode postajajo vse bolj priljubljene, a izraz hipnoza pri nekaterih še vedno vzbuja številne pomisleke, dvome in napačna prepričanja. Čeprav obstaja več vrst hipnoze, se medicinska oziroma klinična veja izvaja v terapevtske namene, torej za lajšanje psihičnih in nekaterih fizičnih tegob, izvajajo pa jo le usposobljeni hipnoterapevti.
Zakaj je samota nujno potrebna?
Zdi se, da se čas, ki ga preživimo le sami s seboj ponekod še vedno povezuje z negativno konotacijo. Samota, pa čeprav le občasna, je za nekatere znak čudaštva, osamljenosti, morda celo egoizma, kar je precej povezano s tem, iz kakšnega okolja prihajamo. A vse omenjene predpostavke ne bi mogle biti dlje od resnice. Samota je nekaj čudovitega, saj se le v tihi prisotnosti sebe lahko razvijamo in spoznavamo.
Kaj je pomembno pri vstopu v prvo resno zvezo?
Saj veš, kako pravijo: »Prvega ne pozabiš nikoli.« Prvi fant ali dekle, prvo razmerje, prvo odkrivanje spolnosti, prva prava ljubezen, prva strta srca ... Da bo spomin na najstniške izkušnje ljubezni in odnosov tudi v odraslosti lep, ti tokrat predstavljamo nekaj ključnih stvari, na katere je treba biti pozoren pri vstopanju v prvo ljubezensko zvezo.
