AvtorNeja Rems Arzenšek
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Zakaj in kako se pojavijo težave z jezo?
Veliko ljudi meni, da imajo 'močan' temperament, a če se zelo hitro razjezite, med burnimi debatami pa padajo tudi žaljivke, je morda to znak, da so stvari ušle izpod nadzora.
Kako lahko pomagamo?
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, ki jih po besedah strokovnjakov (vsaj v takšni razsežnosti) še ni bilo. Nemalo ljudi je izgubilo svoje domove in praktično vse svoje imetje. Psihološke posledice, kot lahko prebiramo, so in bodo neopisljive. Humanitarne organizacije so aktivne, z njimi pa tudi številni ljudje. Vsak pomaga po svojih najboljših močeh, kakor najbolje zna. Na kakšne načine lahko pomagamo skupnosti in posameznikom?
Zdrava meja med potrebo po pripadnosti in avtentičnostjo
Vsak od nas želi pripadati in biti sprejet. Vsi ljudje, prav vsi, smo socialna bitja, ki iščejo skupnost, povezanost in družbo, kjer smo sprejeti in razumljeni.
Otekanje, ki je lahko zelo nevarno
Številne bolezni so vsem poznane in znane. Obstajajo pa bolezni in motnje, ki so tako zelo redke, da se jih težko odkrije. A vseeno obstajajo in o njih je pomembno govoriti, predvsem pa tudi pisati. Hereditarni angioedem je motnja, za katero so značilne ponavljajoče se epizode hudega otekanja (angioedema). Najpogostejši deli telesa, kjer se razvijejo otekline, so okončine, obraz, črevesni trakt in dihalne poti.
Se znate pravilno odzvati ob piku čebele?
Za večino ljudi je čebelji pik le neprijetna nadloga. Na mestu vboda lahko občutite prehodno bolečino, rdečino in srbenje, vendar brez resnih zapletov.
'V najboljšem primeru lahko en človek reši tudi do devet ljudi'
Zakaj in kdaj človek potrebuje presaditev organov? Lahko se zgodi nesreča, pride do bolezni ali pa druge nepredvidljive situacije, ko bodisi mi ali pa naš najbližji potrebuje nov organ. Verjetno šele tedaj, ko se sami znajdemo v skrajno neprijetni situaciji, začnemo razmišljati o presaditvi in darovanju organov. Le-to pa je na žalost v družbi še vedno dokaj odrinjena tema.
Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.
Barbara Tanze: Dihanje je osnova vseh procesov v našem telesu
Nekaj tako naravnega kot dihanje jemljemo za izjemno samoumevno zadevo. Saj vsi znamo dihati, kajne? Pa res znamo?
Kako nevarno je preurejanje slik na družbenih omrežjih?
Z vseh strani poslušamo svarila strokovnjakov, kako pretirana uporaba družbenih omrežjih škoduje mentalnemu zdravju otrok in mladostnikov ter mladih odraslih. Kaj pa odraslih? S(m)o res tako imuni na vplive?
Kaj je lažni spomin in zakaj pride do njega?
Pri spominjanju dogodkov iz naše preteklosti se lahko zgodi, da situacije in ljudi vidimo nekoliko drugače, kot so dejansko bile. Kaj so lažni spomini in zakaj pride do njih? Poglejmo si, kaj moramo vedeti.
Dedna bolezen, ki spada v skupino genetskih motenj
Canavanova bolezen je redka dedna bolezen, ki poškoduje sposobnost živčnih celic (nevronov) v možganih za pošiljanje in prejemanje sporočil. Bolezen spada v skupino genetskih motenj, imenovanih levkodistrofije. Levkodistrofije motijo rast ali vzdrževanje mielinskega ovoja, ki je ovoj, ki ščiti živce in spodbuja učinkovit prenos živčnih impulzov.
Pravilno dihanje lahko lajša stres in izboljša naše zdravje
Ste kdaj pomislili, ali znate pravilno dihati?
Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.
Skupina genetskih motenj, ki povzročajo nastanek tumorjev na živčnem tkivu
17. maj je svetovni dan nevrofibromatoze. Nevrofibromatoze so skupina genetskih motenj, ki povzročajo nastanek tumorjev na živčnem tkivu. Ti tumorji se lahko razvijejo kjer koli v živčnem sistemu, vključno z možgani, hrbtenjačo in živci.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Za koga je primeren kemični piling?
Kemični piling uporablja kemično raztopino za odstranjevanje plasti kože, ki razkrije bolj mladostno kožo pod njo. Lahko zmanjša ali izboljša fine linije in gube, akne, brazgotine, neenakomerno obarvanje kože in druge kožne nepopolnosti. Različne kemikalije določajo globino pilinga in vrsto zdravljene kože.
Kakšna dermalna polnila poznamo?
Minimalno invazivni postopki, ki vključujejo tudi dermalna polnila, v zadnjem času postajajo vse bolj priljubljeni. Zato ne čudi dejstvo, da se ljudje sprašujejo, kako natančno delujejo, kaj sploh so in katera možnost je najboljša zanje.
Ste vedeli, da obstaja več vrst kožnega raka?
Ko je govora o kožnem raku, večina ljudi pomisli na melanom. A poznamo kar tri glavne vrste kožnega raka – bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom.
36-letna Kaja: ''Ne moreš iti naprej z isto miselnostjo kot takrat, ko si zbolel''
Skleroderma, znana tudi kot sistemska skleroza, je skupina redkih bolezni, ki vključujejo otrdelost in napenjanje kože. Lahko povzroči težave z ožiljem, notranjimi organi in prebavnim traktom. Čeprav za sklerodermo ni zdravila, lahko zdravljenje olajša simptome, upočasni napredovanje in izboljša kakovost življenja. Pogovarjali smo se s Kajo, ki je diagnozo sistemske skleroze dobila leta 2015, danes pa je bolezen v mirovanju.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
''Raka debelega črevesa in danke v zgodnji fazi razvoja sami ne moremo prepoznati''
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, Program Svit, je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. Poglejmo si, zakaj so pomembni programi, kot je Svit, kakšni so simptomi raka debelega črevesa in danke ter kaj lahko naredimo za preventivo.
Milan Šuligoj: Ljubezen do samega življenja je zmaga
Akutna mieloblastna levkemija je rak krvi in kostnega mozga – gobastega tkiva znotraj kosti, kjer nastajajo krvne celice. Beseda akutno pri akutni mielogeni levkemiji označuje hitro napredovanje bolezni. Imenuje se mielogena levkemija, ker prizadene skupino belih krvnih celic, imenovanih mieloične celice, ki se običajno razvijejo v različne vrste zrelih krvnih celic, kot so rdeče krvne celice, bele krvne celice in trombociti. Pogovarjali smo se z Milanom Šuligojem, ki je v fazi zdravljenja omenjene bolezni.
Izpoved bralke: ''Skoraj 3 ure in pol pozneje sem se zbudila v sobi''
Endometrioza je pogosto boleča motnja, pri kateri tkivo, podobno tkivu, ki običajno obdaja notranjost vaše maternice, endometrij, raste izven vaše maternice. Pogovarjali smo se z bralko, ki je diagnozo endometrioze dobila v letu 2016, simptome pa je občutila že veliko prej.
Sara Kager: Moje življenje poteka čisto normalno, edino, česar še vedno nimam, je izpit za avto
Epilepsija je nevrološka motnja centralnega živčnega sistema, pri kateri možganska aktivnost postane nenormalna, kar povzroči napade ali obdobja nenavadnega vedenja, občutkov in včasih izgubo zavesti. Epilepsija lahko prizadene tako moške kot ženske vseh ras, etničnih ozadij in starosti. Pogovarjali smo se s Saro Kager, ki z epilepsijo živi že dobrih 20 let.
Rok Švab: ''Marfanov sindrom je v Sloveniji še zmeraj dokaj nepoznan''
Marfanov sindrom je dedna motnja, ki prizadene vezivno tkivo, najpogosteje srce, oči, krvne žile in okostje. Ljudje z Marfanovim sindromom so običajno visoki in suhi z neobičajno dolgimi rokami, nogami, prsti na rokah in nogah. Poškodbe, ki jih povzroči Marfanov sindrom, so lahko blage ali hude. Če je prizadeta aorta, velika krvna žila, ki prenaša kri iz srca v preostali del telesa, lahko stanje postane smrtno nevarno. Pogovarjali smo se z 28-letnim Rokom Švabom, ki ima omenjeni sindrom, a kot nam je zaupal, življenje zajema s polno žlico.
Vse, kar morate vedeti o probiotikih
Tudi vi nenehno poslušate o tem, kako dobri in zdravi so probiotiki za naše telo, pa sploh ne veste, kaj so probiotiki? V tem članku predstavljamo vse ključne informacije, ki jih morate vedeti o njih.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Stresni izpuščaji in koprivnica zaradi stresa – kaj morate vedeti?
Stres lahko negativno vpliva na našo kožo. Stresni izpuščaji in koprivnica zaradi stresa niso tako zelo redki, v nadaljevanju pa predstavljamo, zakaj pride do tovrstnih izpuščajev, predvsem pa kako ublažiti učinke.
