AvtorNeja Rems Arzenšek
Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med.: Gre za to, da je v integrativni medicini izjemen potencial
Zagotovo ste že slišali za alternativno medicino, manj verjetno pa je, da poznate tudi integrativno in komplementarno medicino. V poplavi informacij – preverjenih, pa tudi tistih nepreverjenih – nas je zanimalo, katere metode in oblike komplementarnega zdravljenja so sploh preverjene in znanstveno potrjene ter katere ne, navsezadnje pa, kako je to področje urejeno pri nas. Govorili smo s prim. prof. dr. Zmago Turkom, dr. med. revmatologije in akupunkturologom, ki velja za začetnika in enega največjih zagovornikov komplementarne medicine pri nas.
''Vsak hrepeni po osrečujoči partnerski zvezi, kjer je slišan, razumljen, ljubljen, podprt s strani partnerja''
Kaj je tako imenovani izpopolnjen odnos? Kaj so zdravi obrambni mehanizmi in kateri so tisti, ki nam v partnerskih odnosih in tudi sicer škodijo? Kako se lahko rešimo spon lastnih obrambnih mehanizmov, ki največkrat izvirajo iz ranega otroštva, in zaživimo 'srečno' življenje? O tovrstni tematiki smo se pogovarjali s specialistko zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Anja Markovič: ''Mislim, da je treba slišati telo''
Oddajo Nasmeh zdravju bomo lahko spremljali na velikih zaslonih na POP TV od 27. marca, vsako soboto ob 17.55. Oddajo o zdravju, prostem času, zdravem načinu življenja, o reku 'zdrav duh v zdravem telesu', mitih in resnicah ter vseh tematikah, ki se dotikajo tovrstnega področja, bo vodila simpatična voditeljica Anja Markovič. Zanimalo nas je, kako sama skrbi za svoje zdravje, kako gleda na staranje in ali morda prisega na posebno vrsto prehrane. Preberite si, kaj nam je zaupala.
Kaj je bioenergetsko zdravljenje in na čem je zasnovano?
Bioenergija je oblika alternativnega oz. komplementarnega zdravljenja. Stara naj bi bila toliko, kot je staro človeštvo. Bioenergija je energija življenja, je v nas in povsod okoli nas. Vsak človek, rastlina in žival je energijsko bitje in zato sestavni del vesolja. Če te življenjske energije ne bi imeli, bi bili mrtvi.
Kaj je Theta zdravljenje in kako deluje?
Če radi berete, ste na knjižnih policah zagotovo že opazili delo ThetaHealing, ki v tujini, pa tudi pri nas, vedno bolj dobiva na pozornosti in veljavi. Kaj je ThetaHealing oz. thetazdravljenje, kako učinkuje na človeško telo in kakšna je filozofija v ozadju? Kot pri vseh drugih alternativnih oblikah zdravljenja je tudi pri tej tehniki bolj malo znanstvene podlage.
Kaj je manifestacija?
Učenje, kako nekaj manifestirati, se začne z razumevanjem, kaj manifestacija sploh je in kaj ni. Pri tem je treba dodati, da nekateri menijo, da manifestiramo ves čas– namensko ali pa nezavedno. Poglejmo si, kaj o tem pravi stroka.
Vsaki čakri pripisujemo posebno področje in namen
Čakre so tako imenovani energetski centri v človeškem telesu, ki v prenesenem pomenu pomenijo tudi kolo ali krog življenja. So središča življenjske energije. Nahajajo se v našem telesu in tudi izven njega, sama središča pa imenujemo tudi energijski vrtinci ali krogi.
Vse, kar morate vedeti o botoksu
Ko je govora o kakršnih koli estetskih posegih, imamo ljudje mnogokrat napačne predstave. S Katarino Živec, dr. med., specialistko plastične kirurgije, smo se zato tokrat pogovarjali o botoksu.
''Moderni človek večino svojega budnega življenja preživi na avtopilotu''
Živimo v času, ki od nas zahteva hitre odzive na najrazličnejše dražljaje. V tempu življenja, ki je vedno hitrejši, pri čemer naš vsakdan postaja vse polnejši, je pomembno, da se od časa do časa znamo tudi ustaviti in prisluhniti, kaj nam govori naše telo, navsezadnje pa naša duša.
Tina Gorenjak: Šele takrat sem se začela zavedati, kako zelo naše misli vplivajo na naše zdravje
POP TV v prihodnjem mesecu slavi 25. obletnico začetka delovanja, v teh letih pa je omenjena TV-postaja nanizala številne priljubljene šove in serije. Od ponedeljka do četrtka ob 20.00 trenutno spremljamo napeto dogajanje v originalni slovenski seriji Najini mostovi, kjer vlogo preračunljive Karmen igra vsem dobro znana Tina Gorenjak, ki smo jo lani spremljali tudi v 3. sezoni šova Zvezde plešejo. Priljubljena igralka je prav tam prvič presenetila z iskreno izpovedjo o tem, kako se je borila z rakom na dojki, o tej težki temi pa je zdaj spregovorila tudi za nas.
Kaj sploh je zdravo razmerje?
Odnosi so pomemben, če ne najbolj pomemben in ključen del našega življenja. Raziskave kažejo, da socialne povezave močno vplivajo na naše duševno in fizično zdravje, ljudje, ki so poročali, da imajo oz. svoje odnose dojemajo kot zdrave, pa naj bi imeli manj možnosti za razvoj določenih bolezenskih stanj – tudi psihičnih!
5 stvari, ki jih čustveno inteligentni ljudje v odnosih počnejo drugače
Večkrat lahko poslušamo, da so konflikti zdravi in tako rekoč nujen in sestavni del vsakega odnosa. Vsekakor je temu res tako, toda na tem mestu gre poudariti, da konflikti v čustveno zrelih odnosih pravzaprav niso 'konflikti', temveč jih lahko imenujemo 'izmenjavanje mnenj'. To pa je prva stvar, ki jo čustveno inteligentni ljudje v odnosih počnejo drugače.
Draga duša, sama kreiraš, sama izbiraš
Z gotovostjo lahko trdimo, da na tem svetu ne obstaja človek, ki v svojem življenju ne bi imel, v ranem otroštvu ali pa kasneje, vsaj enega izziva, vsaj ene okoliščine, ki ga je oblikovala oz. vsaj ene travme, ki ga je zaznamovala. Veliko odraslih ljudi je že 'duhovno zbujenih', zavedajoč se teh travm in vzorcev, ki so jih prinesli iz svojega otroštva, vedno več ljudi dela na sebi in na teh vzorcih, mnogo ljudi pa še vedno spi, zasidranih v svojem trpljenju, s prstom usmerjenih na druge. Zate ni nikoli odgovoren drugi človek, duša. Sama kreiraš, sama izbiraš.
Gašper Kramar po operaciji: Res sem vesel in zadovoljen z rezultatom
Ste se kdaj spraševali, kako je, ko se končno 'vzameš v roke' in začneš živeti življenje, ki si si ga vedno želel? Kako je, ko začneš živeti zdravo in se gibati, nato pa izgubiš sto kilogramov? To ve Gašper Kramar, ki je v zadnjih dveh letih svoje življenje spremenil do potankosti, zdaj pa je za njim že druga operacija odvečne kože. Kako potekajo takšni posegi, kako se počuti, kaj si želi, kaj komaj čaka in nenazadnje: je bila vsa prehojena pot vredna truda?
Na svojo spolno usmerjenost ne moremo vplivati
V družbi se velikokrat pogovarjamo o tistih, ki so drugačni. S tem jim avtomatično dajemo 'nalepko', da niso eni izmed nas, del normalne družbe, temveč da so nekaj, kar je izven 'normalnih standardov'. To velja denimo za hendikepirane osebe, starejše ljudi, tiste, ki imajo 'zgolj' drugačno barvo las, tiste, ki na takšen ali drugačen način izstopajo, navsezadnje tudi za ljudi, ki jih privlači isti spol. Zakaj pravimo, da so ti ljudje drugačni? Drugačni od česa oz. koga?
Najbolj priljubljen poseg v Sloveniji ostaja preoblikovanje prsi ter telesa
Naše telo nas vodi skozi celo življenje, skrbi za vse procese in pogoje, ki so potrebni za normalno delovanje, prav zato pa bi ga morali obravnavati in zanj skrbeti kot za tempelj, ki si zasluži spoštovanja.
Gašper Kramar: Moji dnevi, moj življenjski stil so vse prej kot običajni
Verjetno le malokdo še ne pozna Gašperja Kramarja, človeka, ki je v letu in pol izgubil kar sto kilogramov, popolnoma spremenil svoj življenjski slog in navsezadnje postal oseba, ki sta mu zdrava prehrana in redno gibanje danes ključnega pomena. Z njim smo se pogovarjali prav o tem in ga vprašali, kje je našel motivacijo, kako še vedno vzdržuje zdravo telesno težo in navsezadnje, kaj je pri takšnih spremembah ključnega pomena.
Rožnati mesec - bistveno je, da smo ženske same ozaveščene
Rožnati oktober je mesec, ki je posvečen ozaveščanju o raku dojk. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dr. Katarino Živec, specialistko plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, ki nam je zaupala, kdaj se ženske odločajo za rekonstrukcijo, zakaj se plastičnih operacij vendarle ne drži več nekakšna stigma, ter navsezadnje, kako poteka rekonstrukcija dojk.
Helena Kos: Predsodki in zadrege nastanejo iz nepoznavanja drugačnosti in strahu pred neznanim
Cerebralna paraliza ni bolezen, temveč stanje in je skupina neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže. Vse o njej in o sami stigmi, ki se včasih še vedno drži določenih posameznikov v naši družbi, smo se pogovarjali s Heleno Kos, univ. dipl. psih. in strokovno vodjo Varstveno-delovnega centra Sonček.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Kako čustva vplivajo na naše vedenje?
Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.
Dr. Mirjana Radovanović: Pri alkoholizmu ogromno vlogo igra 'biološka ranljivost'
Z manj tveganim pitjem alkohola po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje označujemo količino alkohola, ki za večino zdravih odraslih ljudi pomeni relativno majhno tveganje, da bi škodovala našemu zdravju. A ta količina ni priporočljiva. Z dr. Mirjano Radovanović, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem, kdaj lahko pri uživanju alkohola govorimo o zlorabi, kakšni so znaki in simptomi, kako vpliva na dinamiko družine, kakšni so genetski faktorji pri tej bolezni in kako zelo je naša družba na eni strani še vedno zelo tolerantna do alkohola, na drugi strani pa sta bolezen odvisnosti od alkohola in zdravljenje le te še vedno precej stigmatizirana.
Maša Bastarda: Demenca je bolezen, ne del zdravega staranja
Spominčica, Alzheimer Slovenija, je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot takšno je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno in strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z univ. dipl. soc. del. Mašo Bastarda smo se pogovarjali o tem, kako odreagirati, če na ulici srečamo osebo z demenco in o samem pomenu ozaveščanja ljudi o demenci.
Ana Sajovic: Verjamem, da se je vse zgodilo točno tako kot se je moralo
Hodgkinov limfom je rak limfatičnega sistema. Po podatkih Slovenskega združenja bolnikov z limfomov in levkemijo za to obliko raka obolevajo ljudje vseh starosti, najpogosteje pa zbolijo mladi od 15. do 34. leta ter starejši po 50. letu starosti. Pogovarjali smo z 24-letno Ano Sajovic, ki lahko danes ponosno reče, da je Hodgkinov limfom že premagala.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Dr. Andrej Perko: Moški naj bo v partnerskem odnosu še vedno moški
Kako se sodoben partnerski odnos razlikuje od odnosov nekdaj? V čem so danes moški drugačni od svojih prednikov, na kakšen način se današnje ženske razlikujemo od svojih mam? Kakor pravi eden najbolj priznanih psihologov pri nas, sta danes ''navadno oba partnerja zaposlena in prav je, da prav tako moški pomaga pri gospodinjskih delih, da previja otroke in jih tudi pazi, ko je treba. S tem ni nič manj moški. Moškost se meri in kaže z drugimi vatli.''
Kaj je celiakija?
Celiakija ni 'smer prehranjevanja', še manj pa, kot poudarja Jana Ačko iz Komisije za prehrano Slovenskega društva za celiakijo, zgolj in samo 'občutljivost na gluten'. Gre za kronično avtoimuno bolezen, ki tudi v sodobni medicini velja za neozdravljivo.
