čustvene motnje

'Gaslighting' je manipulacija s pomočjo poneumljanja
Ob njem imam občutek, da se mi meša. Ne vem več, kaj je res in kaj si samo domišljam, je pogost stavek osebe, ki v partnerskem odnosu trpi za obliko sistematične in dolgotrajne čustvene manipulacije, ki jo v psihologiji imenujejo tudi 'gaslighting'.

6 potencialnih razlogov, zakaj prihaja do težav z erekcijo
Motnja erekcije pri moških ni tako redka, kot bi si predstavljali. Erekcija je odvisna od splošnega zdravja, vse od krvnega pretoka, delovanja moči srčne mišice, ravni hormonov v telesu, optimalnega delovanja živcev do celotnega delovanja možganov. Do motenj lahko tako pride predvsem zaradi fizične komponente, v ozadju pa se seveda lahko skriva tudi psihični razlog.

Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.

Kdo so visokoobčutljive osebe?
Z izrazom "visokoobčutljiva oseba" označujemo posameznike, za katere se domneva, da imajo povečano ali globljo občutljivost centralnega živčnega sistema za fizične, čustvene ali socialne dražljaje. Čeprav so ti ljudje pogosto označeni kot preobčutljivi, je to osebnostna lastnost, ki prinaša tako prednosti kot izzive.

Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.

Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?

Težave z orgazmom ima skoraj tretjina žensk – spoznajte vzroke in rešitve
Ženski orgazem je čudovit, a hkrati skrivnosten. Včasih tako blizu, spet drugič zelo daleč. Raziskave kažejo, da se včasih ali skoraj vedno izmika več kot 30 odstotkom žensk.

Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.

Kaj je radikalno sprejemanje?
Radikalno sprejemanje temelji na predpostavki, da trpljenje ne izhaja neposredno iz bolečine, temveč iz navezanosti na njo. Korenine segajo v budizem in v psihološko paradigmo Carla Rogersa, ki je trdil, da je sprejemanje prvi korak, ki vodi k spremembam.

Kako demenca vpliva na življenje svojcev obolelega?
Svojci ob dolgoletni skrbi za osebe z demenco pogosto doživljajo občutke krivde, nemoči ali sramu. Za premagovanje negativnih občutij, ki sčasoma lahko vodijo v izgorelost, je nujno potrebno, da se svojci ves čas informirajo o bolezni in oblikah pomoči v skupnosti.

Kaj je disociativna amnezija?
Predstavljajte si, da se pogledate v ogledalo in ne prepoznate osebe, ki strmi nazaj v vas. Ali pa da se ne bi mogli spomniti osnovnih informacij o svojem življenju in življenjskem slogu, na primer tega, kje živite, ali partnerjevega imena. Podobno se dogaja pri disociativni amneziji, pri kateri govorimo o kompleksni izgubi spomina.

Kaj je bioenergetsko zdravljenje in na čem je zasnovano?
Bioenergija je oblika alternativnega oz. komplementarnega zdravljenja. Stara naj bi bila toliko, kot je staro človeštvo. Bioenergija je energija življenja, je v nas in povsod okoli nas. Vsak človek, rastlina in žival je energijsko bitje in zato sestavni del vesolja. Če te življenjske energije ne bi imeli, bi bili mrtvi.

7 življenjskih resnic, ki so ključ do notranjega miru
V življenju se vse prevečkrat obremenjujemo z drugimi in premalo osredotočamo nase ... Na svoje potrebe, želje, hrepenenja, cilje. Tisto, kar zares šteje, podrejamo manj pomembnim stvarem, obenem pa nas je strah izražati to, kar zares čutimo. Pri dolgoletnem delu z ljudmi sem prišla do številnih spoznanj, zato sem izbrala nekaj ključnih življenjskih dejstev, ki so ključ do zadovoljnega življenja in notranjega miru. Življenje je lahko lepo, če ga le znamo videti s prave perspektive in iz njega izvleči najboljše.

Kateri so prvi simptomi menopavze?
Že v obdobju pubertete in kasneje v obdobju menopavze doživljajo ženske hormonske spremembe, ki se kažejo v nihanju razpoloženja, težavah s kožo, spremembah teže in hrepenenju po določeni hrani, vplivajo pa lahko tudi na spolno življenje. Nekatere ženske to obdobje mirno prekrmarijo, medtem ko lahko za druge vsak nov hormonski val pomeni pravi brodolom.

Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.

Pri bulimiji nikakor ne gre 'zgolj za bruhanje'!
Bulimija nervoza je motnja hranjenja, ki prizadene ženske in moške po vsem svetu, ne glede na starost, spol ali raso. Zanjo so dovzetni tudi najstniki, posebej zato, ker se motnje hranjenja zelo pogosto pojavijo prav v času odraščanja. Za bulimijo so značilne ponavljajoče se epizode prenajedanja, ki jim običajno sledijo bruhanje, uporaba odvajalnih sredstev ter pretirana telesna vadba. Oseba se tako ujame v spiralo konstantnega prenajedanja in čiščenja.

Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.

Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.

Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi
»Kako si paranoična!« »Ne poznam bolj paranoične osebe, kot je ona.« Omenjanje paranoje se je iz psihiatrične stroke preneslo tudi na ulice in postalo del izražanja laične javnosti. Z besedo paranoja oz. preganjavica običajno izražamo sume, da se v ozadju dogaja nekaj, kar ima vpliv tudi na nas. Stroka opisuje paranoidno osebnostno motnjo kot stanje nenavadnega ali ekscentričnega načina razmišljanja. Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi, tudi če nimajo čisto nobenega razloga za to.

Ko s hrano lajšamo stisko, žalost, osamljenost, tesnobo
Kompulzivno prenajedanje je motnja hranjenja, pri kateri posameznik v kratkem časovnem okviru nenadzorovano uživa ogromne količine hrane. Pri tem seveda ne gre za način hranjenja, ki ga vsake toliko izkusi skoraj vsak, zlasti ob praznovanjih in v času PMS- ja pri ženskah, temveč za bolj radikalno obliko prehranjevanja.

Navade, ki poslabšajo tesnobne motnje
Občutki zaskrbljenosti, napetosti, strahu, ki se vsake toliko pojavijo pri vsakem izmed nas, so nekaj običajnega. Ko pa se razvijejo do te mere, da vplivajo na splošno kakovost življenja, je čas za temeljito spremembo življenjskega sloga, načina razmišljanja in aktivno delo na sebi. Zbrali smo nekaj najpogostejših navad, ki lahko vplivajo na poslabšanje tesnobe, zato je dobro, da jih znamo omejiti.

’Možganska megla’ je lahko posledica nepravilnega delovanja ščitnice
Nenadni izbruhi jeze, nepojasnjena tesnoba, občutek ’prazne’ glave, jokavost in izolacija od ljudi. Zveni znano? Tovrstne spremembe v čustvovanju so med drugim lahko znak hormonskega neravnovesja in se lahko pojavijo povsem iznenada. Pomembno je, da znamo poslušati svoje telo in ustrezno ukrepati v primeru večjih težav.

Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.

Današnja družba narcizma ne le tolerira, a ga celo spodbuja
Današnja družba je do narcizma ne samo tolerantna, celo spodbudna. Čeprav je na prvi pogled videti, da nanj gledamo s prezirom, je resnica daleč od tega. Ne da bi to sploh vedeli, veliko narcističnih lastnosti dojemamo kot vrednote – po navadi zaradi napačne interpretacije. Seveda pa to še ne pomeni, da narcizem ni potencialno patološka osebnostna struktura, ki se v nekaterih primerih manifestira tudi kot osebnostna motnja.

Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.

Človek, ki razmišlja o samomoru
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije smo v Sloveniji glede na število samomorov nad evropskim povprečjem. V letu 2018 je bilo 17,08 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, na evropski ravni pa samomorilni količnik znaša 11. Vendar v zadnjih dvajsetih letih števil samomorov upada, in sicer za približno 30 odstotkov. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v preteklem letu, je namreč najnižji od leta 1965.

Spregovorimo na glas o eni najpogostejših psihiatričnih motenj
Depresija je druga najpogostejša psihiatrična motnja, takoj za anksioznostjo. Pri 10 odstotkih ljudi, ki se pri osebnem zdravniku oglasijo zaradi različnih fizičnih težav, gre pravzaprav za depresijo. Pa vendar o tej temi premalo govorimo.

Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Kadar se človek spopada s težavami na duševnem področju, se ponavadi najprej zateče k svojemu splošnemu zdravniku in/ali k psihiatru, ki mu predpišeta zdravila. Kadar so simptomi duševne motnje tako močni, da motijo vsakdanje življenje in delo, pa ga napotita, naj si poišče psihoterapevtsko zdravljenje.

Tipi depresije, za katere verjetno še niste slišali
Depresija je v današnjem času precej razširjena duševna motnja in verjetno skoraj vsak med nami pozna koga, ki jo ima zapisano v svoji zdravstveni kartoteki. A dejstvo je, da se strokovno področje, ki proučuje duševne motnje, hitro razvija, na plan pa prihajajo vedno nova spoznanja in odkritja strokovnjakov ter nove teorije, ki včasih razdvajajo stroko. Tokrat izpostavljamo različne tipe depresij, kot jih navaja APA (Ameriško združenje za psihologijo).

Moški, veste, kaj vse povzroča impotenco?
Motnje erekcije so pogosta težava, s katero se spopade vsak deseti moški, starejši od 21 let. Skrajna stopnja motenj erekcije pa je impotenca, pri kateri gre za popolno nezmožnost doseganja ali vzdrževanja erekcije. Preverite, kaj jo povzroča.