čustveni
Načini obvladovanja čustev in stresa po poplavah
Naravne katastrofe, kot so bile poplave v Sloveniji, prinesejo številne negativne občutke, kot so strah, tesnoba, jeza, žalost in zmedenost. Vsa čustva, ki pridejo zraven ob takšnih situacijah, so nekaj popolnoma normalnega, je pa pomembno, da obvladamo čustveni stres oz. poiščemo pomoč, ko menimo, da ne zmoremo več!
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Komu lahko zaupaš svoje težave?
V najstništvu, pravzaprav v mladosti, ima mnogo ljudi takšne in drugačne izzive z duševnim zdravjem. V mladosti se soočamo z vprašanjem in željo po sprejetosti pri vrstnikih, nasprotnem ali istem spolu, sprašujemo se, če smo dovolj dobri, če delamo prav, kaj si sploh želimo ...
Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.
Si že slišal za moč pozitivnih čustev?
Najprej naj povemo, da so vsa čustva normalna, sprejemljiva in dovoljena! To vključuje tudi jezo, bes, žalost in vsa čustva, ki jih običajno označujemo za 'negativna'. Je pa vsekakor dejstvo, da se moramo naučiti obvladovati, začutiti in spustiti svoja čustva, saj v primeru, da jih predolgo časa negujemo, postanejo velik del naše osebnosti.
Kaj je lažni spomin in zakaj pride do njega?
Pri spominjanju dogodkov iz naše preteklosti se lahko zgodi, da situacije in ljudi vidimo nekoliko drugače, kot so dejansko bile. Kaj so lažni spomini in zakaj pride do njih? Poglejmo si, kaj moramo vedeti.
Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.
Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Živila, ki so močni zavezniki v boju proti sladkorni bolezni, debelosti, depresiji in Alzheimerjevi bolezni
Verjetno ste že slišali za povezavo med črevesjem in možgani. Dokazano je, da to, kar jemo, neposredno vpliva na naše možgane in navsezadnje vpliva tudi na naše zdravje in razpoloženje.
Zakaj se potimo?
Potenje je naraven proces, ki pomaga uravnavati telesno temperaturo, vendar pa je prekomerno potenje lahko neprijetna nadloga.
Kako lahko veš, da fant še ni prebolel bivše?
Ni prijetna situacija, vsekakor pa ni redka.
Sara Kager: Moje življenje poteka čisto normalno, edino, česar še vedno nimam, je izpit za avto
Epilepsija je nevrološka motnja centralnega živčnega sistema, pri kateri možganska aktivnost postane nenormalna, kar povzroči napade ali obdobja nenavadnega vedenja, občutkov in včasih izgubo zavesti. Epilepsija lahko prizadene tako moške kot ženske vseh ras, etničnih ozadij in starosti. Pogovarjali smo se s Saro Kager, ki z epilepsijo živi že dobrih 20 let.
Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Debelost pri otrocih – razlogi, posledice in preventiva
Debelost pri otrocih je v razvitih državah in državah v razvoju dosegla raven epidemije. Še posebej je zaskrbljujoče, ker odvečni kilogrami pogosto vodijo k zdravstvenim težavam, ki so v preteklosti veljale za težave odraslih: k sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, visokemu holesterolu ... Debelost v otroštvu je pogosto povezana tudi z nizko samopodobo, depresijo, slabšim učnim uspehom in nižjo kakovostjo življenja otroka.
Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kako si lahko pomagamo pri prekomernem potenju?
Prepričanje, da se potimo le pod pazduhami, je zmotno. Znojne žleze so razporejene po vsem telesu in podnevi v povprečju izločijo 7 dcl znoja. Ko bakterije na površini pridejo v stik z njim, lahko pride do neprijetnega telesnega vonja. Kako si lahko pomagamo, če se prekomerno potimo?
Kako sprejeti telesne spremembe v puberteti?
Puberteta je obdobje intenzivnih razvojnih sprememb, v katerem se iz otroka razvijaš v odraslo osebo. Pod vplivom divjanja hormonov se telo drastično spreminja, čustveni svet postaja bolj intenziven, kar ti poraja številna vprašanja o sebi in svetu. A kako čim lažje preiti skozi to vihravo obdobje in sprejeti spremembe, ki ti morda niso prav nič všeč?
Prekinitveni post pod drobnogledom: Dobro, slabo in umazano
21. stoletje je obdobje instant zadovoljstva in posledično vedno več ljudi trpi za t. i. sindromom sijočega objekta, kjer se nam vedno znova ponujajo možnosti, kako lahko čez noč dosežemo izjemne rezultate na "znanstveno podprt" način.
Zakaj so v odnosu pomembni pogovori o spolnosti?
Znano je, da je komunikacija eden od pomembnejših delov vsakega partnerskega razmerja, saj le tako ustvarjamo pristne globine odnosa. Če se dotaknemo spolnosti, pa dobra komunikacija vodi tudi do zadovoljujoče in iskrive spolne intime, v kateri uživata oba. Pari, ki se odkrito in brez zadržkov pogovarjajo o spolnih potrebah, imajo veliko večjo verjetnost, da bodo oblikovali srečnejši in izpolnjujoč odnos v primerjavi s tistimi, ki se tej temi izogibajo ali imajo z njo povezane zadržke.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Brez tega v 2022 ne bo šlo
V prazničnem času smo deležni kopice dobrih želja za leto, ki prihaja. V največji meri si ljudje medsebojno želimo zdravja, sreče, veselja, ljubezni in uspeha. Vse našteto resnično vsi potrebujemo, prepričani pa smo, da bi bilo potrebno dodati še vsaj dve želji. Preveri, kateri!
