čustveni
Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
Debelost pri otrocih – razlogi, posledice in preventiva
Debelost pri otrocih je v razvitih državah in državah v razvoju dosegla raven epidemije. Še posebej je zaskrbljujoče, ker odvečni kilogrami pogosto vodijo k zdravstvenim težavam, ki so v preteklosti veljale za težave odraslih: k sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, visokemu holesterolu ... Debelost v otroštvu je pogosto povezana tudi z nizko samopodobo, depresijo, slabšim učnim uspehom in nižjo kakovostjo življenja otroka.
Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kako si lahko pomagamo pri prekomernem potenju?
Prepričanje, da se potimo le pod pazduhami, je zmotno. Znojne žleze so razporejene po vsem telesu in podnevi v povprečju izločijo 7 dcl znoja. Ko bakterije na površini pridejo v stik z njim, lahko pride do neprijetnega telesnega vonja. Kako si lahko pomagamo, če se prekomerno potimo?
Kako sprejeti telesne spremembe v puberteti?
Puberteta je obdobje intenzivnih razvojnih sprememb, v katerem se iz otroka razvijaš v odraslo osebo. Pod vplivom divjanja hormonov se telo drastično spreminja, čustveni svet postaja bolj intenziven, kar ti poraja številna vprašanja o sebi in svetu. A kako čim lažje preiti skozi to vihravo obdobje in sprejeti spremembe, ki ti morda niso prav nič všeč?
Prekinitveni post pod drobnogledom: Dobro, slabo in umazano
21. stoletje je obdobje instant zadovoljstva in posledično vedno več ljudi trpi za t. i. sindromom sijočega objekta, kjer se nam vedno znova ponujajo možnosti, kako lahko čez noč dosežemo izjemne rezultate na "znanstveno podprt" način.
Zakaj so v odnosu pomembni pogovori o spolnosti?
Znano je, da je komunikacija eden od pomembnejših delov vsakega partnerskega razmerja, saj le tako ustvarjamo pristne globine odnosa. Če se dotaknemo spolnosti, pa dobra komunikacija vodi tudi do zadovoljujoče in iskrive spolne intime, v kateri uživata oba. Pari, ki se odkrito in brez zadržkov pogovarjajo o spolnih potrebah, imajo veliko večjo verjetnost, da bodo oblikovali srečnejši in izpolnjujoč odnos v primerjavi s tistimi, ki se tej temi izogibajo ali imajo z njo povezane zadržke.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Brez tega v 2022 ne bo šlo
V prazničnem času smo deležni kopice dobrih želja za leto, ki prihaja. V največji meri si ljudje medsebojno želimo zdravja, sreče, veselja, ljubezni in uspeha. Vse našteto resnično vsi potrebujemo, prepričani pa smo, da bi bilo potrebno dodati še vsaj dve želji. Preveri, kateri!
6 ključnih aspektov uravnoteženega življenja
Življenje je večdimenzionalno in dinamično, zato ni mogoče izpostaviti zgolj enega področja, ki bi bilo za dobro počutje, srečo in zdravje bolj pomembno. V resnici gre za šest aspektov, ki skupaj tvorijo popolno sliko uravnoteženega življenja. Gre za fizično, duševno, čustveno, socialno, finančno in duhovno dimenzijo, z njihovim zavedanjem pa lažje ugotovimo, na katerega se moramo bolj osredotočiti za dvig kakovosti našega vsakdana.
Nosečnost v najstništvu: kako povedati staršem?
Če si pravkar izvedela, da si noseča, se ti verjetno porajajo številne misli, prisotna pa je tudi misel: 'To se ne more dogajati!'. Seveda je pred tabo odločitev, še prej pa te čaka pogovor z morebitnim fantom, tudi in predvsem pa s starši.
Joga in duševno zdravje
Joga izhaja iz sanskrtske besede juji, kar pomeni ‘zveza’ in opredeljuje starodavno prakso, ki združuje um in telo. Za jogo je značilno, da vključuje dihalne vaje, meditacijo in različne položaje, ki spodbujajo sprostitev in zmanjšujejo stres. Redna vadba prinaša številne koristi tako za duševno kot za telesno zdravje, v nadaljevanju pa izpostavljamo predvsem tiste, ki jih je doslej podprla tudi znanost.
Znate prepoznati opozorilne znake v odnosih?
Ljudje veliko govorimo o opozorilnih znakih v odnosih, toda kaj točno pomenijo? So vsi opozorilni znaki za vse enaki? Ali so vedno razlog za odhod in ali je sploh smiselno govoriti o njih? Jih najdemo le pri določenih ljudeh ali jih oddajamo vsi?
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Znamo zgolj 'poslušati' ali zares slišimo človeka?
Biti poslušan ali biti zares slišan … Razlika na prvi pogled morda ni tako zelo očitna, a je v resnici precej velika.
Navade, ki skrajšujejo življenje
Ljudje smo izjemno zanimiva bitja. Dolga leta zanemarjamo sami sebe in svoje telo, nenadoma pa včasih od njega zahtevamo silno aktivnost in želimo na primer izgubiti velik del svoje teže – seveda, takoj in zdaj. Na svoje zdravje bi morali gledati že v mlajših letih, predvsem takrat, ko se nam to še ne zdi tako zelo pomembno. Z zdravimi navadami lahko preprečimo marsikatero bolezen, a kaj, ko navadno nočemo začeti spreminjati niti tistih najmanjših, a zelo pomembnih.
Sindrom zlomljenega srca je resničen
V pogovorih o ljubezenskih tegobah in čustvenih bolečinah včasih naletimo na izjave, kot so: »Zlomil mi je srce.« Pogosto je zlomljeno srce tudi prispodoba iz pravljic, v katerih lik tragično umre zaradi žalosti, povezane z neuslišano ljubeznijo. Čeprav se vse skupaj morda zdi nekoliko pretirano, pa sindrom zlomljenega srca zares obstaja. Strokovno ga imenujemo stresna kardiomiopatija.
Obstaja trik, s katerim boste hitreje preboleli nekdanjo ljubezen
Vsak razhod je boleč, še posebej, če si še vedno noro zaljubljen/-a v človeka, s katerim sta se razšla. Dejstvo je, da ljudje potrebujemo različno dolgo časa, da prebolimo svojo nekdanjo ljubezen, vseeno pa obstaja psihološki trik, ki ti bo morda pomagal, da pogledaš na situacijo z drugega zornega kota.
Kaj storiti, ko razmerje ''nima več kemije''?
Normalno in naravno je, da se romantični odnosi začnejo s strastjo, sčasoma pa prehajajo in se razvijajo v toplino in stabilnost. Razlogov za to je več, od hormonov privlačnosti na začetku, do nagonskih in bioloških gnezditvenih navad. Prav nobena dolgoročna zveza ne ohranja (enake) začetne kemije, ki je prisotna na začetku, in to je popolnoma v redu.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
